CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠANDA Karel
Foto: A.Grobelnik:Sopotnica življenja. Rogatec: Nadžupnijski urad, 2003. Str. 189.
Galerija slik

ŠANDA, Karel


Rojen: 
29. oktober 1881, Rogatec
Umrl:  22. oktober 1963, Beograd (Srbija)


Kraj delovanja: 


Rodil se je na Cestah v Rogatcu. Osnovno šolo je obiskoval v Rogatcu, pri stricu Mihaelu v Makolah ter stricu Josipu v Beljaku. V letih 1893 in 1901 se je vpisal na gimnazijo v Mariboru, nato se je odločil za univerzitetni študij francoščine, latinščine, slovenščine in nemščine na Dunaju, kjer je leta 1907 tudi doktoriral. Po končanem študiju je poučeval na raznih dunajskih gimnazijah, po razpadu Avstro-Ogrske monarhije pa je odšel v Ljubljano na državno realko in na tretjo državno gimnazijo. Po petindvajsetih letih delovne dobe se je že upokojil zaradi neudeležbe na volitvah. Preselil se je v Maribor in tam živel do leta 1939, ko se je preselil v Beograd, kjer je ostal vse do svoje smrti. Pokopan je v rodnem kraju Rogatcu.

V obdobju, ko je živel na Dunaju, se je srečeval z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem. Že v mladosti je v samozaložbi izdal zbirko pesmi Poezije in tragedijo Lepa Vida. Bolj pa se je uveljavil z literarnozgodovinskimi kot pa z leposlovnimi članki. Objavljal jih je v Ljubljanskem Zvonu (LZ) in Domu in svetu (DS). V reviji Dom in svet je 1902 objavil Slovar slovenskih krajevnih imen, 1905 pa primerjalno študijo Jurčičevega Desetega brata z romanom Starinar angleškega pisatelja Walterja Scotta in razpravo Moderna francoska lirika. V Ljubljanskem zvonu je 1908 objavil članek Osnovne misli bodoče zgodovine slovenskega slovstva. Mnogo njegovih leposlovnih in znanstvenih del je ostalo le v rokopisu in neobjavljenih. Med njimi so tudi: zbirka pesnitev Akordi, Vrazova antologija v slovenščini, Grofov celjskih pentalogija, pet zgodovinskih tragedij (Ema Krško Pilštanjka, Elizabeta Frankopanska, Veronika Deseniška, Ulrik Celjski, Osveta), zbirka poezij Ode; dnevniki, pisma in genealoški spisi. Te rokopise je hranil sin Borut v Beogradu in jih 1972 izročil Študijski knjižnici v Mariboru in Nadžupnijskemu uradu v Rogatcu. Najprej v hrambo, leta 1995 pa v trajno last Arhiva Nadžupnije Rogatec.



Dela

Poezija:
Poezija, 1907
Akordi
Ode

Dramatika:
Lepa Vida: tragedija, 1915
Grofov celjskih pentagonija: Ema Krško-Pilštanjska, Elizabeta Frankopanska, Veronika Deseniška, Ulrik Celjski, Osveta, 1914–1933

Članki, razprave:
Slovar slovenskih krajevnih imen, 1902
Moderna francoska lirika, 1905 
Osnovne misli k bodoči zgodovini slovenskega slovstva, 1908
Jurčič - Scott, 1905
Obris reforme slovenskih srednjih in meščanskih šol, 1919





Viri in literatura

 A. Grobelnik: Sopotnica življenja, Rogatec 2003


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval/-a: Jerneja Medved, Knjižnica Rogaška Slatina
Zadnja sprememba: 5.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5