CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠORLI Ivo
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ŠORLI, Ivo


Rojen: 
19. april 1877, Podmelec
Umrl:  17. november 1958, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Ivo Šorli je po končani gimnaziji v Gorici študiral pravo v Gradcu. Doštudiral je leta 1904. Služboval je kot notar v Istri, leta 1918 pa se je umaknil v Jugoslavijo in služboval na Štajerskem, med drugim tudi v Šmarju pri Jelšah. Med vojno je bil znan kot eden najboljših pisateljev v Sloveniji. Izdal je veliko romanov za odrasle, znan je bil tudi kot otroški pisatelj. Sprva je pisal pesmi. Črtice, novele, romane, drame in polemike je začel objavljati okrog leta 1901. Uporabljal je psevdonim Ferdo Sokol. Objavljal je tudi v reviji Slovenki. Kersnikov vpliv se kaže v opisih tržaškega okolja in strankarskih bojev. Sodeloval se je tudi z Ivanom Cankarjem in Otonom Župančičem, o čemer piše tudi v svojem avtobiografskem romanu Moj roman (1940).
Slovstveno delo je začel kot pesnik. Za njegove lirske pesnitve je značilen vpliv moderne. Osrednji dogajalni prostor v Šorlijevih delih sta predvsem meščansko in vaško okolje. Osrednje prevladujoče teme so: ženske, erotika, strast. Primeri takšnih novel so: Povest o neki drugi (1903), Brez tragike (1905), Tolažnica (1907), Barčica po morju plava (1909) …
Za večino njegovih del je značilen realizem z elementi romantike. Prikazovanje življenja slovenskega meščanstva spominja na Frana Govekarja in Guy de Maupassanta. Izbor njegovih prevedenih novel ima naslov Novele in je izšel leta 1909 (novele: Debeluška,Končano, Morilec, Poleno, Resnična dogodba, Skrbnik, Srečanje, Vrvica).
Naslanjal se je tudi na filozofa Arthurja Schoppenhauerja, ki je napisal spis Über die Weiber.
Pri Ivu Šorliju najdemo tudi pisemsko novelo in okvirne novele (pripoved se želi oddaljiti od lika, je samo v okvirju). Opisoval je tudi kmečko življenje na Tolminskem.
Izmed njegovih del za otroke in mladino je najbolj znana knjiga V deželi Čirimurcev, ki je izšla leta 1922. Ilustracije za takratno izdajo je naredil Hinko Smrekar, knjiga pa je doživela velik uspeh.
Iz francoščine in italijanščine je prevedel tudi več opernih libretov.


Dela

Hic Rhodus ,1902-03
Človek in pol,1903
Plameni,1904-05
Tomantiki življenja,1906
Milan Mrak,1915
Gospa Silvija,1920
Zadnji val,1924
Povest o neki drugi,1903
Brez tragike,1905
Novele in črtice,1907
Tolažnica,1907
Barčica po morju plava,1909
Golobovi,1924
Petdeset odstotkov,1935
Izbrani spisi I-VI,1933-35
Večne vezi,1938
V deželi Čirimurcev,1922
Moj roman,1940
Petelinčkov gospod in njegova hiša,1909
Na pologu,1919
Blodnji ognji,1935
Tableau,veseloigra, 1937
Ženitni posredovalec,veseloigra, 1937



Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, 13. knjiga, 1999


Glej tudi



Prispeval/-a: Polona Cvikl, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Zadnja sprememba: 5.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5