CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ŠTIFTAR France
Foto: Slika je iz članka R. Pustoslemška v Celjskem zborniku
Galerija slik

ŠTIFTAR, France


Rojen: 
4. december 1846, Solčava
Umrl:  10. april 1913, Kaluga (Rusija)


Kraj delovanja: 


Oče turizma v Savinjskih Alpah Martinčev France (Fedor Matvejevič Štiftar, psevdonim Božidar Tvorcov, Solčavski Fran) se je rodil v Solčavi (natančneje v Podolševi pri Martincu). V osnovno šolo je hodil v rojstnem kraju, kjer je učitelj in solčavski župnik Janez Janc opazil njegovo nadarjenost in ga napotil v osnovno šolo v Železno Kaplo (Avstrija). To je bila odlična priprava za gimnazijo (takrat latinsko šolo) v Celju, kjer je z odličnim uspehom maturiral 1871.

Vpisal se je na filozofsko fakulteto v Gradcu, kjer je svoje navdušenje nad slovanstvom poudaril z ustanovitvijo literarnega društva Sloga. Študij je leta 1874 nadaljeval v Sankt Peterburgu (Petrograd, Leningrad) kot štipendist Slovanske dobrodelne družbe (Slavjanskoe blagotvoriteljnoe obščestvo) in ga naslednje leto končal.

Postal je profesor na gimnaziji v mestu Kaluga. Tam se je poročil in prestopil v pravoslavje. Kljub temu da se je porusil, je ostal navezan na domovino, ki jo je obiskal še trikrat.

Pisati je začel že kot 20-letni mladenič, njegovi prispevki pa so bili z različnih področij. Med drugim je pisal o imenih kmetij in posestnikov v Solčavi, kjer je prvič zapisano ime Solčava, ki je do tedaj bila imenovana Žocpah oz. Sulzbach, po nemško. Deloval je kot zbliževalec med slovensko in rusko kulturo in se s tem boril proti germanizaciji Slovencev. Prispevke je pošiljal pisatelju Josipu Jurčiču, ki je bil sourednik Slovenskega naroda.

Štiftar je začetnik planinstva in turizma v Savinjskih Alpah, saj je že kot dijak delal propagando za turizem. V času študija v Gradcu je navdušil dr. Johannesa Frischaufa, da je obiskal Solčavo in njene gore. Ta je leta 1877 napisal knjigo Die Sannthaler Alpen. Štiftar je bil še kot dijak večkrat na Ojstrici in na drugih gorah.

Ob obiskih domovine je svetoval domačinom, kako narediti te kraje zanimive za turiste. Po njegovih priporočilih je Janez Piskernik zgradil prvo postojanko za turiste, Piskernikovo zavetišče, kasneje pa sta Kristjan Germelj-Šturm in Anton Herle usposobila svoji gostilni za sprejemanje turistov. Do smrti leta 1913 je bil član Slovenskega planinskega društva in imel je vsestranske zasluge za Solčavo.



Dela





Viri in literatura

E. Ikovic: Dediči najstarejše koče, Planinski vestnik 1994, št. 5, str. 204–205
R. Pustoslemšek: O očetu turizma v Savinjskih alpah: (ob 45-letnici smrti Solčavana prof. Fr. Štiftarja), Celjski zbornik 1958, str. 122–130
P. Weiss: France Štiftar (1846–1913), Savinjske novice 1983, št. 6, str. 8




Glej tudi

link   Slovenska biografija


Prispeval/-a: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Zadnja sprememba: 8.6.2018, Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5