CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ARNIČ Blaž
Foto: Portret iz leta 1937. Arhiv OŠ Blaža Arniča Luče
Galerija slik

ARNIČ, Blaž


Rojen: 
31. januar 1901, Strmec, Luče
Umrl:  1. februar 1970, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Skladatelj in glasbeni pedagog se je rodil v Strmcu na kmetiji Zalesnik, v zaselku samotnih gorskih kmetij pod Raduho. Zaradi oddaljenosti ni hodil v šolo, temveč ga je doma učila sestra Micka. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj so doma veliko peli, imeli pa so tudi glasbila, na katera se je sam naučil igrati. V rani mladosti ga je v cerkvi privabil zvok orgel, za najlepši inštrument pa je imel človeški glas. Pri devetnajstih letih se je odpravil v Ljubljano v orglarsko šolo Stanka Premrla. Postal je najboljši učenec in že takrat so nastale njegove prve skladbe.

Študij glavnih predmetov kompozicije v Ljubljani je leta 1930 nadaljeval na Dunaju, kjer je leta 1932 diplomiral pri profesorju Rudolfu Niliusu, nato pa še kompozicijo pri profesorjih Zadru in Lustgartnu. Kasneje se je izpopolnjeval v Varšavi, Krakovu in Parizu.

Med letoma 1934 in 1935 je delal kot učitelj v Bolu na Braču, nato pa se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval klavir, vodil zbore, koncertiral na orglah in bil bibliotekar v knjižnici angleškega kluba. Leta 1941 je dobil prvo redno zaposlitev na Srednji šoli glasbene akademije v Ljubljani. Leta 1944 je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Po vrnitvi iz ujetništva od leta 1945 pa vse do smrti je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.

Arnič je umrl v prometni nesreči, za njim pa je ostala bogata zapuščina. Hčerka Blaženka Arnič Lemež ter sinova Lovrenc in Jernej Arnič so zapisani glasbi. Po njem je poimenovana osnovna šola v Lučah, čeprav v njej nikoli ni bil učenec.


Dela

Njegova najpomembnejša dela so:

Simfonija št. 3 - Duma, za orkester, bas in mešani zbor (1933)
Simfonija št. 6 - Samorastnik, za simfonični orkester (1950)
Simfonija št. 8 - Na domači grudi (1951)
Ples čarovnic, simfonična pesnitev (1936)
Pesem planin, simfonična pesnitev (1940)
Gozdovi pojejo, simfonična pesnitev (1945)
Divja jaga, simfonična pesnitev (1958-65)
Koncert za violino in orkester št. 3 (1969)
Pastoralna simfonična pesnitev za violončelo in orkester (1960)
Uvertura h komični operi za simfonični orkester (1932)
Klavirski trio (1929)




Viri in literatura

S. Tesovnik: Rodna gruda izoblikovala skladateljevo bogastvo občutij in njegov značaj, Savinjske novice, 2016, št. 44, str. 14-15
Blaž Arnič: simfonični skladatelj, [elektronski vir]. Dostopno na: http://www2.arnes.si/~ljsikka3/arnic/index.htm (15. 10. 2018)




Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedija


Prispeval/-a: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Zadnja sprememba: 22.10.2018, Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5