CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BANTAN Anton (Tone)
Foto: M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999, str. 56
Galerija slik

BANTAN, Anton (Tone)


Rojen: 
17. januar 1909, Marno
Umrl:  13. april 1971, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Anton Bantan se je rodil v številni kmečki družini očetu Karlu in mami Ani na večji kmetiji na naslovu Marno 4 (območje Slatnega). Osnovno šolo je obiskoval med leti 1915 in 1922 na Dolu pri Hrastniku. Nato se je vpisal na celjsko gimnazijo, vendar je zaradi dela na domači kmetiji ni dokončal. Leta 1927 je končal Specialno vrtnarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Opravil je zadružni tečaj, med vojno pa kot pomočnik znamenitega sadjarja in vrtnarja profesorja Moissela, upravnika poskusne postaje Radeče - Hotemež, pridobil ogromno znanja. Po vojni je kot izredni študent diplomiral in postal inženir agronomije. Strokovno se je usposobil za ocenjevanje škode v kmetijstvu.

Bantan je opravljal različna dela, praviloma povezana z razvojem kmetijstva v Zasavju in drugje po Sloveniji. Problemi kmetijstva in želja pomagati kmetom so ga zaposlovali tudi v prostem času, ko se je ukvarjal s publicistično dejavnostjo. Bil je urednik Kmečkih koledarjev, članke je objavljal predvsem v Kmečkem glasu in na Radiu Slovenija.
Knjiga Kmetijski stroji in orodja (1950) je prva strokovna knjiga v slovenščini, ki je podrobno obravnavala kmetijske stroje. Zelo pomemben je njegov prispevek pri oblikovanju slovenskega besednjaka iz kmetijskega strojništva, saj je sodeloval pri pripravi Splošnega tehniškega slovarja in slovarja Kmetijski stroji. Na pobudo Inštituta za slovenski jezik Fran Ramovš je večkrat pomagal pri končnem oblikovanju izrazov in razlag pred objavo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.

Velike zasluge ima pri razvoju zadružništva na Dolu pri Hrastniku, organiziral je prvi Aktiv mladih zadružnikov v Trbovljah, pripravil več zanimivih strokovnih ekskurzij in tečajev. Bil je ustanovitelj Hortikulturnega društva zasavskih revirjev (1963). Nasprotoval je graditvi nižjega dimnika Termoelektrarne Trbovlje II ter zahteval odžvepljevanje dimnih plinov. Od leta 1933 je vodil hidrometeorološko postajo na Marnem, po preselitvi leta 1954 pa na Pleskem. Opravljal je fenološko in fitopatološko službo. Pomembno je njegovo delo sodnega cenilca.



Dela

Kako gojimo breskve, 1940 (prispevek T. Bantan)
A. Strojnik: Osnove fizike in tehnike, 1950 (prispevek: T. Bantan, T. Marolt)
Kmetijski stroji in orodje, 1950
Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu, 1951
Priročnik za ugotavljanje vrednosti sadnih nasadov in posameznih sadnih dreves, 1965




Viri in literatura

M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
Encikopedija Slovenije, Ljubljana 1987
Anton Bantan ml.: Biografski in bibliografski podatki o Antonu Bantanu (tipkopis), Hrastnik 1993


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Zadnja sprememba: 5.3.2019, Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5