CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BOLHAR Alojzij
Foto: Arhiv knjižnice.
Galerija slik

BOLHAR, Alojzij


Rojen: 
29. april 1899, Kamnik
Umrl:  25. marec 1984, Celje


Kraj delovanja: 


Rojen je bil v Kamniku, leta 1919 je opravil učiteljsko maturo v Ljubljani, v Zagrebu zaključil telovadno akademijo, diplomiral iz stenografije in po koncu 2. svetovne vojne še na slavistiki v Ljubljani. V Celju je s prekinitvami poučeval preko 20 let. Od leta 1925 do 1941 je delal na celjski gimnaziji, med drugo svetovno vojno je bil izgnan, v obdobju od 1948 do 1953 je delal kot knjižničar v Ljubljani, po letu 1953 pa je spet poučeval na več celjskih srednjih šolah – kot profesor slovenščine še celo po upokojitvi. V mestu ob Savinji je ostal vse do svoje smrti.
Uveljavil se ni le kot dober poznavalec slovenskega jezika in kulture, ampak tudi kot prevajalec in publicist. Interes za »narodno blago« oz. za ljudsko izročilo ga je vodil k zbiranju etnografskega gradiva (leta 1950 je bil imenovan za strokovnega sodelavca pri Komisiji za slovensko narodopisje SAZU) in k ljudski pravljici. Iz nemščine je že leta 1932 prevedel pravljice bratov Grimm, leta 1939 iz bolgarščine zbirko narodnih pravljic in pripovedk Pri ognjišču v priredbi Angela Karalijčeva, prevajal pa je tudi iz srbohrvaščine dela Avgusta Šenoe, Ivane Brlić – Mažuranić itd.
Glavnino svoje publicistične pozornosti je posvetil slovenski ljudski pravljici. Po njegovem izboru, ob dodanih komentarjih in ilustracijah Maksima Gasparija, je leta 1952 izšla zbirka Slovenske narodne pravljice. Zbirka je z dopolnitvami in drugimi ilustratorji doživela do leta 1981 10 ponatisov in je bila prevedena v številne tuje jezike.
Zbirka pravljic pod naslovom Peklenski boter in druge slovenske pravljice (1972), ki je izšla v Celovcu, prinaša nov izbor pravljic, zadnja Bolharjeva zbirka pa so Slovenske basni in živalske pravljice (1975) ob ilustracijah Marjana Mančka.
Omeniti velja tudi njegovo monografijo o Antonu Bezenšku, očetu slovenske in bolgarske stenografije, ki jo je kot učitelj stenografije pripravil leta 1934.
Alojzij Bolhar je svojo knjižno zapuščino v oporoki zapustil Osrednji knjižnici Celje in jo imenoval za naslednico svojih avtorskih pravic, knjižnica pa v zameno oskrbuje njegov grob na celjskem mestnem pokopališču.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

Alojzij Bolhar (1899–1984), v: Celjski zbornik 1984, str. 306
M. Matičetov: Alojzij Bolhar, Traditiones: zbornik inštituta za slovensko narodopisje 1984, str. 191–194
J. Rojs: Alojzij Bolhar, Novi tednik 1984, št. 14, str. 6



Glej tudi

link   Wikivir
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 12.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5