CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BREZOVNIK Anton
Foto: Anton Brezovnik. Fotografijo hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje pod sig.: F 120.
Galerija slik

BREZOVNIK, Anton


Rojen: 
30. maj 1853, Vrhe (občina Slovenj Gradec)
Umrl:  20. november 1923, Vojnik


Kraj delovanja: 


Šolnik in mladinski pisatelj Anton Brezovnik, ki je večino svojega aktivnega življenja preživel v Vojniku, je bil rojen v kraju Vrhe, blizu Slovenj Gradca, kot zadnji izmed sedmih otrok kmeta Jožefa Brezovnika, p. d. Hanžiča, in Ane, roj. Ježovnik.

Šolo je sprva obiskoval v Slovenj Gradcu (1859–1867), nato pa se je vpisal na gimnazijo v Celju, kjer je končal sedem razredov (1867–1873), zadnjega, osmega pa tam kot »žrtev narodne zavednosti in slovenske odločnosti« ni mogel izdelati. Zato je v Gradcu opravil enoletni pedagoški tečaj in pričel s poučevanjem. Najprej je bil učitelj v Puščavi na Pohorju (1874–1875; takrat Devica Marija v Puščavi), zatem v Framu (1875–1876) ter od 1876 do predčasne upokojitve 1897 v Vojniku.

Njegovo delovanje je bilo pomembno na več področjih: pedagoškem, društvenem, publicističnem, pisateljskem, političnem in gospodarskem.

Kot eden osrednjih ljudskošolskih učiteljev na Spodnjem Štajerskem si je vseskozi prizadeval za zvišanje strokovne usposobljenosti učiteljev in kvaliteten šolski pouk. Ves čas je bil aktiven v učiteljskih društvih: večkrat je bil po več let predsednik Učiteljskega društva za celjski in laški okraj (l. 1896 je bil imenovan za njihovega častnega člana), bil je tudi odbornik Slovenskega učiteljskega društva (ust. 1871) in častni član Zveze štajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic (ust. 1903). Skupaj z učiteljema Franom Kocbekom in Arminom Gradišnikom je bil pobudnik leta 1889 ustanovljene Zaveze slovenskih učiteljskih društev. V letih 1889–1918 je bil tudi član celjskega okrajnega šolskega sveta, v katerem je mdr. dosegel, da so pričeli zapisnike pisati v slovenščini. Na učiteljskih zborovanjih je pogosto sodeloval kot predavatelj in se nasploh povsod zavzemal za slovenski jezik in njegovo uveljavitev, saj je zanj zahteval iste pravice, kot jih je do tedaj uživala nemščina.

Redno je dopisoval v strokovna glasila (Slovenski učitelj, Popotnik (bil je tudi pobudnik te l. 1880 ust. revije), Učiteljski tovariš, Pedagogiški letnik), v katerih je po večini objavljal članke o novicah o šolstvu na Štajerskem, delu društev, poučevanju, začetnem branju in šolskih knjižnicah ter ocene novih knjig in revij. Pisal je tudi v Slovenski narod, celjsko Domovino, Ljubljanski zvon in Vertec. Prispevke je podpisoval s Tonetom Brezovnikom in s psevdonimi (npr. Tone iz gošče ...).

Sam leposlovno ni dosti ustvarjal, je pa zbral veliko število povesti (Šaljivi Slovenec, 1884, 1896, 1914), pesmi za mladino (Zvončeki, 1887), iger (Zabavnik, 1893) in bajk (Zakaj? - Zato!, 1894), ki jih je objavil v več knjigah. Prevedel je tudi kratke povesti nemškega književnika Franza Wiedemanna (Zeleni listi, 1896).

V Vojniku je kmalu po upokojitvi v domači hiši odprl trgovino z mešanim blagom. Tam je leta 1897 ustanovil tudi posojilnico in jo vodil do smrti. Leta 1892 je sodeloval pri ustanovitvi vojniškega katoliškega političnega društva Edinost, v katerem je nato deloval kot knjižničar in skupaj z učenci pripravljal kulturne prireditve. Leta 1914 je bil izvoljen za predsednika vojniške Čitalnice (ust. 1869) in to ostal do leta 1921. V Vojniku se je veliko družil z odvetnikom in politikom dr. Ivanom Dečkom (1859–1908) in mu pomagal pri njegovem narodnopolitičnem delu. Skupaj sta se lotevala tudi reševanja zadolženih kmečkih posestev ter obrambe in zaščite preganjanih slovenskih učiteljev.
Bil je tudi dolgoletni odbornik leta 1904 ustanovljene Zvezne tiskarne v Celju.
Od leta 1884 je bil poročen z Vojničanko Rozo Vrečer, s katero je imel pet otrok: Cirilo, Metoda, Olgo, Vladimirja (Mirka) in Vladislava (Vlada). Njegov sin Vladimir (1888–1954) je kasneje postal znani kirurg.

Umrl je v 71. letu starosti na svojem posestvu v Vojniku, kjer je tudi pokopan. Tam je od l. 1977 po njem poimenovana Brezovnikova ulica.


Dela

Knjižna dela:

Šaljivi Slovenec: zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 (1. izdaja), 1896 (2. izdaja), 1914 (3. izdaja)
Zvončeki: zbirka pesnij za slovensko mladino, 1887
Zabavnik: zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom, 1893
Zakaj?- Zato!: zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom, 1894
F. Wiedemann: Zeleni listi: kratke pripovesti za otroke, stare 6 do 10 let, 1896 (prevajalec)
Savinjski glasi: I. snopič, 1896 (urednik in sodelavec)



Viri in literatura

A. B.: Anton Brezovnik, v: Koledar Šolske družbe sv. Cirila in Metoda: za navadno leto 1925, Ljubljana 1924, str. 55–58
V. Brezovnik: Stiki mojega očeta z dr. Ivanom Dečkom, v: Dr. Ivan Dečko in njegova doba, Maribor 1938, str. 65–72
Leichenbegängnis, Cillier Zeitung 1923, št. 95, str. 2
Domovina 1904, št. 27, str. 6
K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva, 4. zvezek, Ljubljana 1898, str. 307–308
L. Jelenc: Petindvajsetletnica Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev: spominski spis, Ljubljana 1913
A. Kačičnik-Gabrič: Organiziranje slovenskih učiteljev na Štajerskem od 1869 do 1918, Kronika 1991, št. 1/2, str. 36–45
Ob štiridesetletnici učiteljskega društva za celjski okraj, Narodni dnevnik 1910, št. 105, str. 1
Anton Brezovnik, Nova doba 1923, št. 133, str. 1
Anton Brezovnik na svoji zadnji poti, Nova doba 1923, št. 134, str. 2–3
B. Orožen: Vojniški kulturni delavci v preteklosti, v: Vojniški svet v utripu časa, Vojnik 1997, str. 152–154
J. Orožen: Celje in slovensko hranilništvo, Celje 1977
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice II, Celje 1974
Osebnosti, 1. knjiga, Ljubljana 2008, str. 108
A. Petriček: Anton Brezovnik, Učiteljski tovariš 1923, št. 49, str. 1–2
I. Saksida: Brezovnik, Anton, v: Leksikon Slovenska književnost, Ljubljana 1996, str. 47
Slovenski čebelar 1923, št. 12, str. 200
Narodna čitalnica v Vojniku, Slovenski narod 1914, št. 9, str. 2
J. Šlebinger: Brezovnik Anton, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 59
Občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva«, Učiteljski tovariš 1885, št. 21, str. 321–323
Učiteljski tovariš 1896, št. 8, str. 167 (podatek o odlikovanju)
Učiteljski tovariš 1897, št. 10, str. 164 (podatek o upokojitvi)
Učiteljski tovariš 1905, št. 20, str. 159 (podatek o častnem članstvu)
Šolske ljudske knjižnice, Učiteljski tovariš 1922, št. 19, str. 3
Anton Brezovnik, ustanovnik »Zaveze jugosl. učiteljstva«, Učiteljski tovariš 1923, št. 48, str. 1
Iz zgodovine učiteljskih društev, Učiteljski tovariš 1939, št. 24, str. 7–8
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Stari trg 1838–1859, fol. 178
Spletni vir: T. Hojan: Brezovnik, Anton, v: Novi Slovenski biografski leksikon (https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi149538/, junij 2019)

Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5