CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
BRINAR Josip
Foto: M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999, str. 58
Galerija slik

BRINAR, Josip


Rojen: 
1. november 1874, Hrastnik
Umrl:  11. marec 1959, Celje


Kraj delovanja: 


Josip Brinar je svoje otroštvo in mladost preživel na kmetiji v Studencah v Hrastniku. Po končani ljudski šoli se je vpisal na učiteljišče v Maribor. V prostem času se je ukvarjal z inštrukcijami, slovenščino je npr. inštruiral celo okrajnega glavarja. Prvo službo je dobil v Slovenski Bistrici. Kmalu si je izprosil prestavitev v Vojnik, kjer je pod psevdonimom Brinjos pisal članke za učiteljski list Popotnik. V tem času se je pričel ukvarjati tudi z razlago izvorov in pomenov krajevnih imen. Stalno se je spopadal z nemškutarji, bil je med pobudniki različnih slovenskih narodnih prireditev. Zaradi tega so ga premestili v tedanji Rajhenburg ob Savi. Z načelnikom postaje Podkrajškom sta bila pobudnika za spremembo imena kraja v Bre(š)tanico – po potoku. Nato je služboval v Sevnici in v Krškem, kjer so še vedno poučevali v nemškem jeziku. Leta 1906 je postal ravnatelj prve slovenske meščanske šole v Postojni. V tistem času je samostojno napisal prve slovenske učbenike, se zavzel in izpeljal izgradnjo nove meščanske šole. Veliko časa je preživel na lovu, o tem veliko pisal in objavljal.

Brinar je del prve svetovne vojne preživel v avstrijski vojski na soški fronti, po vojni pa je od italijanskih oblasti izposloval dovoljenje, da je lahko odpotoval čez mejo v tedanjo Jugoslavijo. V Celju je vodil dekliško meščansko šolo, kot gospodar šolskega poslopja je odstranil nemškutarske spomine. Poleg učbenikov je pričel pisati leposlovje. Upokojil se je leta 1929. Po drugi svetovni vojni je do svoje smrti 1959 nekaj časa vodil tečaje pedagogike.

Znan je bil kot popotnik. S kolesom je prevozil vso Slovenijo, tudi avstrijsko Koroško. Rad je zahajal v hribe, Pohorje je opisal v knjigi Pohorske bajke in povesti. Prehodil je Primorje, se odpravil na Dunaj, z ladjo do Budimpešte in z vlakom do Reke. Bil je Benetkah, leta 1900 pa se je odpravil na svetovno razstavo v Pariz in se tam udeležil kongresa učiteljev iz vseh držav Evrope.



Dela

Razprava A. M. Slomšek kot pedagog, 1901

Učbeniki za ljudske šole:
Zgodovinski zapiski,1914
Domoznanstvo, 1923
Slovenska slovnica,1914, 1921, 1923
Slovenska vadnica, 1923

Učbeniki v slovenščini za meščanske šole:
Čitanka I., 1908, 1920, 1922
Čitanka II., 1909, 1921
Čitanka III., 1912, 1922
Čitanka IV., 1922
Zgodovina, 1909, 1922
Slovenska vadnica, 1922, 1923

Mladinska dela:
Medvedji lov, 1900
Čukova gostija, 1900
Lisica Zvitorepka, 1904,1923

Slovarček zemljepisnih imen in njih izvor in pomen, 1928



Viri in literatura

M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999
V. Žnidar: Josip Brinar - slovenski šolnik, Hrastnik 1964
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Sistory - Zgodovina Slovenije
link   Digitalna knjižnica Slovenije
link   Slovenski biografski leksikon
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Zadnja sprememba: 5.3.2019, Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5