CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CELEJSKI Gavdencij
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

CELEJSKI, Gavdencij


Rojen: 
5. stoletje, neznan
Umrl:  6. stoletje, neznan


Kraj delovanja: 


Ime škofa Gavdencija se nam je v do sedaj poznanih zgodovinskih virih ohranilo le v obliki njemu posvečenega napisa na nagrobni plošči, ki je bila najdena v Preboldu. Glede na kraj najdbe se z veliko mero verjetnosti domneva, da je bil Gavdencij škof v bližnji Celeji.

Nagrobni napis (epitaf) je vklesan na ploščo iz belega pohorskega marmorja. Sestavljen je v latinščini iz osmih heksametrov z akrostihom, ki nam posreduje ime pokojnika (GAVDENTI), njegovo dostojanstvo pa je razvidno iz zadnje vrstice (EPISCOP(I)). Napis ne prinaša nobenega podatka o času nastanka, vendar njegova vsebina, jezikovna podoba in oblika pisave, kažejo, da je nastal v času od poznega 5. do vključno prve tretjine 6. stoletja, ki v našem prostoru sovpada z obdobjem vzhodnogotske oblasti (489–493 do 539). Napis, ki ga je v spomin Gavdenciju domnevno sestavil celejski klerik, nam posredno prikazuje razmere v škofiji po smrti njenega predstavnika. Uvodni in osrednji del napisa kažeta, da je Gavdencij deloval v relativno mirnem obdobju in da se je za časa življenja odlikoval s svojo dobroto, oznanjanem evangelija in poučevanjem Božje postave. Sodeč po izrazoslovju in vsebini napisa je imel škof sloves svetnika. Namig na grozečo nevarnost v zadnjih dveh verzih (pokojni naj prosi Boga, da v njegovo »čredo« ne pride »rjoveč lev«) različno razlagajo; lahko je pesnik mislil na zaplete pri izbiri novega škofa, morda na nemire v gotski državi po Teoderikovi smrti leta 526 ali pa na nevarnost s strani arijanskih Gotov. Poleg napisa sta v zgornjem delu plošče vklesana še dva pava (krščanski simbol nesmrtnosti), med njima pa je okroglo polje (verjetno kristogram), ki je odbito.

Nagrobna plošča je bila od leta 1898 vzidana v zunanjo severno steno novozgrajene župnijske cerkve sv. Pavla v Preboldu, kjer jo je leta 1925 med ogledom cerkvene stavbe opazil in nanjo opozoril cerkveni zgodovinar Fran Kovačič. Plošča je imela v stari baročni cerkvi, ki so jo podrli 1896. leta, vlogo oltarne mize (menze), na kar kažejo tudi trije vanjo vklesani posvetilni križi in vdolbena pravokotna odprtina za shranjevanje relikvij. Ni znano, kako je plošča zašla v Prebold. Ena izmed možnosti pravi, da jo je dal sem iz Celja, kjer je bilo veliko ostankov antičnih spomenikov, prepeljati preboldski župnik Jožef Gregor Riedler, ko je v 2. polovici 18. stoletja gradil baročno cerkev. Obstaja tudi možnost, da je bila plošča pravzaprav pokrov kamnitega sarkofaga, ki so ga v potoku blizu cerkve za pranje še leta 1926 uporabljale perice, kasneje pa se je za njim izgubila vsaka sled; mogoče je tudi, da je bila plošča skupaj s tem sarkofagom kot oltar uporabljena že v gotski cerkvi, ki se je zaradi dotrajanosti morala umakniti svoji baročni naslednici. Pojavljajo pa se tudi mnenja, da plošča v Prebold ni bila od nikoder pripeljana, saj da je mogoče, da je škof Gavdencij deloval v – sicer še neodkriti – krščanski skupnosti v Preboldu (ali njegovi okolici) ali pa je tukaj želel biti pokopan. Marmorno nagrobno ploščo, ki ni popolno ohranjena (razbita je bila na več delov), so leta 1997 odstranili iz stene preboldske cerkve in jo prenesli v Pokrajinski muzej Celje, kjer je sedaj na ogled na razstavi Celeia – mesto pod mestom, na cerkvi pa je nameščen njen odlitek.

Gavdenciju posvečena nagrobna plošča velja za najpomembnejši zgodnjekrščanski napis in obenem zadnji antični epigrafski napis na slovenskih tleh. Je doslej tudi edina takšna nagrobna plošča, posvečena kakšnemu škofu iz obdobja antike, ki je bila najdena na ozemlju nekdanje rimske province Norik.




Dela





Viri in literatura

M. Benedik: Krščanstvo na Slovenskem v luči virov, Celje 2016
R. Bratož: Med Italijo in Ilirikom: slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, Ljubljana 2014
J. Curk: Topografsko gradivo II. Sakralni spomeniki na območju občine Žalec, Celje 1967
I. Dolinar: Zgodovina župnije Sv. Pavel v Savinjski dolini: ob stoletnici župnijske cerkve sv. Pavla, Prebold 1998
Enciklopedija Slovenije, 3. knjiga, Ljubljana 1989
Grafenauerjev zbornik, Ljubljana 1996
T. Knific, M. Sagadin: Pismo brez pisave: arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, Ljubljana 1991
B. Kolar: Zgodovina krščanstva na ozemlju celjske škofije: ob deseti obletnici škofije, Celje 2016
F. Kovačič: Starokrščanski spomenik pri Sv. Pavlu ob Voljski nad Celjem, Časopis za zgodovino in narodopisje 1925, št. 2, str. 167
F. K. Lukman: Epitafij škofa Gaudentija, Bogoslovni vestnik 1928, str. 117–122
Od škofije do škofije: opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije, Celje 2007
P. Štih, V. Simoniti, P. Vodopivec: Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja, Ljubljana 2016
Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana 1999
Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje 1991
D. Žerič: Celeia Cilli Celje, Celje 2012



Glej tudi



Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 1.2.2017, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5