CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CELJSKI Friderik II.
Foto: Wikipedija
Galerija slik

CELJSKI, Friderik II.


Rojen: 
okoli 1380, Celje
Umrl:  poleti 1454, grad Žovnek (naselje Podvrh v Občini Braslovče)


Kraj delovanja: 


Friderik II. Celjski je poleg očeta Hermana II. in sina Ulrika II. med ljudmi gotovo najbolj poznan in zaznamovan iz moške veje rodbine Celjskih.
Bil je žrtev posesivnega očeta Hermana II., ki mu ni bilo žal žrtvovati sina za dosego svojih ambicioznih političnih načrtov. Že Herman I. je s preudarno družinsko politiko razširil sorodstvene vezi, svoj vpliv pa je s porokami širil tudi Herman II. Tako je prvorojenca Friderika II. prisilil najprej v zaroko (l. 1388) in nato še v poroko (ok. 1406) z Elizabeto Frankopansko, ki je Celjskim poleg bogate bale 20.000 zlatih goldinarjev prinesla tudi vez z eno najbogatejših in najvplivnejših hrvaških rodbin. Vendar pa Friderik II. v zakonu ni bil srečen. Razbrzdan in uživanja željan je postal očetu pravo nasprotje, in njun odnos se je kmalu prevesil v odkrito sovraštvo. Posebno še po tem, ko se je Friderik II. zaljubil v Veroniko Deseniško.
Zveza z Elizabeto Frankopansko je Frideriku II. postajala vse večja ovira. Ko je Herman II. uvidel sinova hotenja, je skušal zakonca spraviti in rešiti čast hiše Celjskih. Varljiva sprava med zakoncema, ki sta že več kot osem let živela povsem ločeno, je dosegla vrhunec z umorom Elizabete Frankopanske v Krapini leta 1422. Da bi Herman II. maščeval zločin sina, deloma tudi zaradi ogorčenosti bogatih in vplivnih sorodnikov Frankopanov, je vrgel Friderika II. v ječo, Veroniko Deseniško pa obtožil čarovništva in proti njej sprožil sodni proces. Ker proces ni uspel, sodišče Veroniki Deseniški ni moglo dokazati čarovništva in jo je zato oprostilo, je Herman II. poskrbel, da so Veroniko na gradu Ojstrica umorili. Zločin Hermana II., ki je izviral iz trdnega in neukrotljivega osebnostnega značaja, da pribori Celjskim čim večjo oblast, je povzročil dokončen prepad med očetom in sinom, ki se ni zgladil vse do smrti Hermana II., oktobra 1434.
Friderik II. je bil ob očetovi smrti star že več kot sedemdeset let. Ko je stopil na čelo celjske hiše, se je njegova posest raztezala preko Štajerske, Koroške, Kranjske, južne Ogrske, Hrvaške in Slavonije, vse do polovice otoka Krka s trdnjavami na kopnem, Trsatom in Bakrom. Vpliv Celjskih je bil velik. Bili so sorodniki s cesarsko rodbino Luksemburžanov, povzpetnimi Habsburžani, srbskimi in bosanskimi knezi ter drugimi najpomembnejšimi plemiškimi družinami na zahodnem Balkanu. Vso dediščino, ki so mu jo pripravili predniki, največ pa oče Herman II., Friderik II. s svojim »vladanjem« ni znal uspešno nadgraditi. Samodrštvo očeta je naredilo svoje, veliko pa je k temu pripomoglo tudi njegovo neurejeno življenje, posebno po tragediji na Ojstrici, in za tiste čase precej visoka starost. Zato je kljub prevzemu oblasti v »celjski posesti« Friderik II. večino poslov prepustil tudi ne več rosno mlademu sinu Ulriku II, ki je med sodobniki veljal za bistrejšega in življenjsko bolj uravnoteženega kot njegov oče Friderik II. Dokaz o tem je tudi skupen odhod v Prago, kjer je nemški cesar Sigismund Luksemburški, sicer Friderikov svak, 30. novembra 1436 oba, očeta in sina, ne pa tudi vnukov, povzdignil v državna kneza in poknežena grofa Celjska.
Tako lahko označimo obdobje vladanja Friderika II. na celjskem prestolu le kot pehod med dvema vladarjema velikega formata. Edino pomembnejše dejanje, ki ga je opravil Friderik II. poleg vojn s Habsburžani v letih 1439 in 1443 (končale so se brez vojaškega zmagovalca in s podpisom obojestranske dedne pogodbe, po letu 1465 pogubne za Celjane), je bila listina z dne 11. aprila 1451, s katero je Celju podelil privilegijsko listino in mestne pravice.


Avtor besedila: Branko Goropevšek; za ažuriranje biografskega gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

R. Fugger Germadnik: Grofje in knezi Celjski, Celje 2014
F. Kralj: Friderik II. Celjski in Veronika Deseniška ter dogodki in kraji, povezani z njuno večno ljubeznijo, Braslovče 2017



Glej tudi

link   Domoznanski spomini
link   Wikipedija
link   Dokumentarni film Veronika in Friderik, 2009 (RTV Slovenija)


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 12.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5