CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
CESAR Ciril
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

CESAR, Ciril


Rojen: 
6. julij 1923, Mozirje
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 
Ulm


Rojen je bil v Mozirju v družini, kjer je bilo oblikovanje družinska tradicija. Oče Ivan je namreč vodil podobarsko delavnico, ki jo je prevzel po dedu Andreju; le-ta se je v Mozirje priselil že leta 1853.
Osnovno šolo je obiskoval v Mozirju, meščansko šolo pa v letih 1935/37 v Šoštanju. Neposredno pred drugo svetovno vojno je obiskoval tudi obrtno šolo v Mozirju in delal v domači kiparski delavnici. Leta 1940 se je vpisal na Umetno obrtno šolo v Ljubljani, v oddelek Franceta Kralja, v letih 1943/44 pa se šola na Mojstrski šoli nemške obrti v Gradcu, vendar izobraževanje prekine vojno dogajanje. V letih 1946/50 kot eden najbolj nadarjenih študentov svoje generacije zaključi študij na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in na isti akademiji opravi leta 1952 tudi podiplomsko specialko pri prof. Smerduju.
Že v študijskih letih se uveljavlja s svojimi deli. Izkušnja skorajšnje usmrtitve (19. 3. 1945 se za las izmakne ustrelitvi) ga očitno globoko zaznamuje, tako da že leta 1949 izdela kip Priči nasilja (Prva molči! Druga kriči!), v obdobju specialke pa zasnuje diplomsko temo z naslovom Protivojna etika za tretje tisočletje. Kot Smerdujev asistent po njegovih načrtih realizira kip ljubljanskega Ilegalca v nadnaravni velikosti, njegovo prvo javno delo pa postane leta 1953 Talec, kip v nadnaravni velikosti na grobnici vojnih žrtev v Mozirju. Istega leta pripravi samostojno razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani z več kot 40 kiparskimi motivi.
Leta 1953 se naseli v Celju in se zaradi zatiranja svobodnega umetniškega izraza začasno umakne v šolstvo (postane profesor risanja na celjskem učiteljišču). Naslednje leto izdela portreta Josipa Drobniča in Rafka Salmiča (avla celjskega gledališča), se udeleži razstave likovnih umetnikov v celjskem Unionu in si uredi atelje v nekdanjih gostilniških prostorih tega objekta.
Leto 1956 je bilo izrazito dinamično; ob 100-letnici rojstva prevzame naročilo za kip Antona Aškerca, ki ga v bronu postavijo ob Vodnikovi cesti v Celju; atelje preseli v nekdanjo restavracijo Confidenti, v Šentjurju odkrijejo njegov spomenik žrtvam vojne (Bojevnik), izdela pa tudi skulpturo in relief Ožgana žrtev.
Leta 1959 si uredi atelje v Kapucinskem vrtu v Celju, izdela kipa Mete Baš in Saše Pfeiferja, dela za Sončni park v Velenju, vključijo pa ga tudi v enciklopedijo likovnih umetnosti FNRJ.
V začetku 60. let nastanejo prve steklene skulpture, v Frankfurtu proučuje industrijsko tehnologijo stekla, delo na učiteljišču mu postaja pretesno. Leta 1962 se preizkusi v industrijskem oblikovanju; celjska Libela odkupi licenco za njegovo tehtnico, kar postane eden od razlogov za avtorjevo usmeritev v to področje.
Štipendija Prešernovega sklada mu omogoči, da v letih 1963/64 študira na znani oblikovalski šoli v nemškem Ulmu, v letih 1964/67 pa dela celo kot pedagoški asistent pri docentu Walterju Zeischeggu in v letih 1967/70 kot strokovni sodelavec na Razvojnem inštitutu v Ulmu.
Generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek je znal ceniti njegove reference, zato ga prepriča, da leta 1970 v tovarni prevzame vodenje oddelka za projektiranje in oblikovanje. Z izkušnjami iz Ulma ob pomoči tima uspešno začrta moderno oblikovalsko vizijo proizvodnje, požanje veliko priznanj in skuša design center nadgraditi v design inštitut. To prepreči premestitev Atelška v Ljubljano in smrt Avgusta Jerihe, pomočnika generalnega direktorja za marketing. Tako leta 1983 Gorenje zapusti tudi on in se upokoji.
Leta 1995 zasnuje Sozvočje časa, 4 m visoko stekleno skulpturo v avli Doma kulture v Velenju, prejme za vrhunske dosežke v oblikovanju leta 2003 grb Mestne občine Velenje, leta 2006 pa v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu otvorijo njegovo stalno samostojno kiparsko zbirko.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

C. Cesar: kipar in oblikovalec: ob 90-letnici, Velenje 2013
Kipar C. Cesar: stalna zbirka (ur. Rok Poles), Velenje 2006


Glej tudi

link   MMC
link   Šaleški biografski leksikon
link   Wikipedija
link   Ciril Cesar v oddaji Spomini, 2016 (RTV Slovenija)
link   Ciril Cesar – Kipar in oblikovalec (Galerija Velenje)
link   Kamra
link   Museums


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 15.3.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5