CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DEČKO Ivan
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

DEČKO, Ivan


Rojen: 
9. avgust 1859, Središče ob Dravi
Umrl:  3. november 1908, Feldhof (Avstrija)


Kraj delovanja: 


Po mariborski gimnaziji je nadaljeval študij prava v Gradcu in ga leta 1883 tudi končal. Kot koncipient se je najprej zaposlil v Mariboru, se leta 1885 preselil v Celje, nadaljeval prakso pri Josipu Sernecu, opravil odvetniški izpit in leta 1891 odprl lastno pisarno.
Še kot pripravnik se je podal v politiko, bil leta 1890 prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in ostal tam tri mandate. Kot prvi slovenski poslanec je v deželnem zboru vložil interpelacijo v slovenskem jeziku, leta 1887 pa v imenu M. Vošnjaka kot prvi na Štajerskem dosegel slovenski vpis v zemljiško knjigo. S sistematičnim političnim delom je veliko prispeval k zmagam Slovencev na občinskih volitvah; leta 1889 Slovenci prvič osvojijo celjski okrajni zastop, kasneje okrajni šolski svet, leta 1899 pa dr. Dečko postane celo namestnik okrajnega načelnika.
Uspešen je bil tudi na narodnogospodarskem področju. Z Veršcem in Vošnjakom je ustanovil Južnoštajersko hranilnico, vplival na gradnjo Narodnega doma, podal idejo za ustanovitev celjskega Merkurja, kopališča Diana ob Savinji in stavbne zadruge Lastni dom. Izreden razmah obrtništva v Celju je bila v veliki meri njegova zasluga.
Vseskozi je tudi objavljal; že zelo zgodaj članke v Slovenskem narodu, Miru in Ljubljanskem zvonu, nato pa v Slovenskem gospodarju in celjski Domovini. V Celju je izšla tudi njegova zbirka zakonov s področja občinskih poslov.
Leta 1904/1905 so nekateri celjski sonarodnjaki proti njemu sprožili afero, ki ga je strla, tako da je nekaj let kasneje skoraj povsem pozabljen umrl v psihiatričnem zavodu pri Gradcu.


Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

F. Čuček: Ivan Dečko, v: Slavni slovenski pravdarji: Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, Maribor 2018, str. 159–160
F. Čuček: Politična dejavnost Ivana Dečka do začetka devetdesetih let 19. stoletja, Prispevki za novejšo zgodovino 2012, št. 1, str. 21–38
Dr. Ivan Dečko in njegova doba. Lik predvojnega slovenskega narodnega delavca, borca, voditelja. Ob tridesetletnici njegove smrti skromen prispevek k politični zgodovini Slovencev ob severni meji, Maribor 1938
A. Studen: Žalosten konec slovenskega rodoljuba, Časopis za zgodovino in narodopisje 2010, št. 1, str. 29–37


Glej tudi

link   dLIB
link   Slovenski biografski leksikon
link   Cobiss bibliografija
link   Wikipedija
link   Clanek Ivan Decko – »ucitelj« slovenskih županov in »duša« spodnještajerske politike na prelomu stoletja


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 28.2.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5