CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DIENERSPERG Franc Ksaver Kajetan
Foto: Grb baronov Dienerspergov. Vir: http://www.dokumentyslaska.pl /wappen%20oesterreich/litera%20d.html
Galerija slik

DIENERSPERG, Franc Ksaver Kajetan


Rojen: 
7. avgust 1773, Dobrna
Umrl:  15. avgust 1846, Gradec/Graz (Avstrija)


Kraj delovanja: 


Franc Ksaver Kajetan baron Dienersperg je bil član plemiške rodbine, ki je bila osemdeset let tesno povezana z Dobrno, in zelo zaslužen za vzpon dobrnskega zdravilišča.

Rojen je bil očetu Francu Ksaverju Avguštinu (1742–1814), sinu Petra Dominika in Antonije Jožefe Katarine pl. Dienersperg, in materi Jožefi (Brandtner) pl. Brandenau Mühlhofen (1743–1818), hčerki Janeza Gašperja in Maksimilijane Karoline (Charlotte) pl. Curti Francini, kot tretji – in najstarejši sin – od sedmih otrok. Po očetovi liniji je bil prapravnuk kranjskega polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, z Gačniki - pl. Schlangenbergi, lastniki Dobrne med 1613 in 1734, pa je bil sorodstveno povezan tako preko očeta kot tudi matere (bil je (pra)praprapravnuk Matije Gačnika).

Otroštvo je preživljal na Dobrni, v leta 1774 zgrajenem dvorcu Dobrna. Z osmimi leti je šel v Šmartno v Rožni dolini v šolo k župniku, ki ga je poučeval branja, pisanja in računanja. 1784–1787 je živel v Trebnjem na Dolenjskem in tačas kot privatist na novomeški gimnaziji opravil prva dva gimnazijska letnika. Šolanje je nadaljeval na gimnazijah v Mariboru in Gradcu. 1790–1792 je obiskoval dvoletni filozofski študij na graškem liceju in tam leta 1794 doštudiral pravo. Po študiju se je želel zaposliti na državnem uradu, a se je moral ukloniti zahtevi svojega avtoritativnega očeta, da mu pomaga pri upravljanju njegovih posesti, kar pa ga ni veselilo in je botrovalo njunim pogostim sporom.

Po smrti očeta leta 1814 oz. po razdelitvi dediščine leta 1815 je postal lastnik gospostva in toplic Dobrna. Te so v njegovem času po dolgih letih zanemarjanja doživele prenovo, izboljšano ponudbo in vzpon, ki se je odrazil na povečanem številu gostov.
Najprej je podrl leta 1624 zgrajeno osrednje zdraviliško poslopje in na njegovem mestu pozidal nov enonadstropni objekt, ki ga je povezal z obstoječima stranskima stavbama, ter na novo opremil prostore. Zgradil je še kopališče za uboge, hlev in kopališče za konje ter uredil prve sprehajalne poti in kostanjevo alejo, ki je zdravilišče povezala z bližnjim naseljem Dobrno. Dal je analizirati termalno vodo (izsledki objavljeni v l. 1815 izdani brošuri) in na mesto zdraviliškega zdravnika zaposlil dr. Karla Henna. Vrednost zdravilišča se je s prenovami precej povečala in kar dvakrat (1819 in 1833) ga je ponudil v odkup štajerskim deželnim stanovom, dokler ga ni junija 1846 prodal zetu Johannu grofu Hoyosu, ki ga je prevzel 1. januarja 1847.
Poleg tega je vodil gospodarstvo na Dobrni in Dobrnici ter sam pobiral vse davke in dajatve podložnikov, pri čemer mu je pomagalo tudi znanje slovenščine. Nekaj časa je bil odbornik celjske podružnice Kmetijske družbe na Štajerskem.

Kot edini od Avguštinovih sinov si je osnoval družino. Oktobra 1813 se je na Blagovni pri Šentjurju poročil z Antonijo baronico Adelstein (1782–1845). V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Marija Kajetana, Ferdinand, Janez Nepomuk, Ida Terezija, Anton Aleks in Marija Ivana. Sprva so živeli v dvorcu Dobrnica, ki ga je imel Dienersperg v zakupu (lastnik od leta 1822), in v najetem stanovanju v Celju. Po 1820 so se nastanili v dobrnskem dvorcu, dokler se niso leta 1835 zaradi šolanja otrok in boljše zdravstvene oskrbe naposled preselili v Gradec. Tu je bil Franc Ksaver leta 1837 s strani štajerskih deželnih stanov izvoljen za svétnika stanovskega odbora. Je (so)avtor rokopisne kronike rodbine Dienersperg, prednikom in sorodnikom pa se je oddolžil tudi z obnovo zbirke njihovih portretov, pri čemer se njegov portret domnevno ni ohranil.

Star 74 let je zaradi vodenice umrl v Gradcu in bil tam na mestnem pokopališču tudi pokopan, a lokacija njegovega groba danes ni ugotovljiva.
Oba dvorca, Dobrno in Dobrnico, in njuno posest je podedoval njegov najstarejši sin Ferdinand, ki je junija 1851 vse prodal Francu Antonu Kolowratu grofu Liebsteinskemu.


Dela

Genealogisch-biographische Skizzen der Reichsfreyherrlich von und zu Dienersberg Familie (Genealoško-biografske skice rodbine državnih baronov pl. Dienerspergov), 1835 (rokopis; objava v: Boris Golec: Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908), Ptuj 2017)



Viri in literatura

B. Golec: Dobrna – eno stoletje dom potomcev Janeza Vajkarda Valvasorja, Kronika 2014, št. 3, str. 423–460
B. Golec: Trpljenje »celjskega Wertherja«, tosvetne skrbi njegovega sina in uvod v zaton njunega rodu: Spomini dveh Valvasorjevih potomcev baronov Dienerspergov s Celjskega, Zgodovina za vse 2011, št. 1, str. 15–67
B. Golec: Vzpon in zaton Dienerspergov: Štajersko potomstvo Janeza Vajkarda Valvasorja v luči svojih genealoško-biografskih in spominskih zapisov (1278–1908), Ptuj 2017
B. Golec: Zrušitev starega dobrnskega gradu Schlangenburg (Kačji grad) med legendo in zgodovino, Kronika 2014, št. 3, str. 461–468
I. Grobelnik: Nastanek in razvoj zdravilišča Dobrna, Celjski zbornik 1959, str. 107–118
J. A. Janisch: Topographisch-statistisches Lexikon von Steiermark mit historischen Notizen und Anmerkungen, 2. zvezek, Graz 1885, str. 356–359
I. Orožen: Das Bisthum und die Diözese Lavant: 8. del: Das Dekanat Neukirchen, Marburg 1893, str. 360
J. Orožen: Dobrna: Preteklost in sedanjost zdravilišča, kraja in okolice, Celje 1975
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, I. del, Celje 1971
M. Preinfalk: Plemiške rodbine na Slovenskem: 16. stoletje. Del 1, Od Barbov do Zetschkerjev, Ljubljana 2016
J. Schallgruber: Aufsätze und Beobachtungen im Gebiethe der Heilkunde: sammt Darstellung der Bäder zu Neuhaus und Tüffer in Steiermark, Grätz 1816
J. G. Seidl: Bilder aus Untersteyer: Das Mineralbad zu Neuhaus, Wiener Zeitschrift 1837, št. 103, str. 820–823
J. G. Seidl: Bilder aus Untersteyer: Das Mineralbad zu Neuhaus, Wiener Zeitschrift 1837, št. 104, str. 828–830
I. Stopar: Zdravilišče Dobrna, Ljubljana 1995
K. Tangl: Beiträge zur Geschichte der Herrschaft und des Badeortes Neuhaus, Mittheilungen des historischen Vereines für Steiermark, 3. zvezek, Gratz 1852, str. 160–222


Glej tudi

link   Zgodovina Term Dobrna


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 11.2.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5