CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DOKLER Anton
Foto: Anton Dokler v 20. letih 20. stoletja. Foto: Davorin Rovšek. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. Vir: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-EQKOLPBX
Galerija slik

DOKLER, Anton


Rojen: 
11. junij 1871, Višnja vas
Umrl:  22. oktober 1943, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Klasični filolog, srednješolski profesor in prevajalec Anton Dokler se je rodil v Višnji vasi pri Vojniku kot tretji izmed devetih otrok kmeta in kovača Matije Doklerja, p. d. Blažiča, in Jožefe, roj. Klinc.

Gimnazijo je obiskoval najprej v Celju (1883–1888), kjer pa so ga zaradi snovanja slovenskega dijaškega društva iz šole izključili (v šol. letu 1888/89 v seznamu dijakov ni več naveden). Svoje šolanje je nato nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu in tam leta 1891 uspešno maturiral. Zatem je v letih 1892–1896 na univerzi na Dunaju študiral klasično filologijo, kot stranska predmeta pa tudi nemščino in slovenščino. Kot profesor obeh klasičnih jezikov, stare grščine in latinščine, ter nemščine je služboval na gimnaziji v Kranju (1897–1912 oz. 1913) in na I. državni gimnaziji v Ljubljani (1912 oz. 1913–1917; leta 1916 je bil mobiliziran k vojakom in nato ni več poučeval). Oktobra 1917 je bil imenovan za direktorja državnega učiteljišča v Ljubljani, a je službo zaradi soudeležbe v vojni nastopil šele novembra 1918. Sprva je upravljal in vodil oba zavoda, moško in žensko učiteljišče, ko pa je slednje leta 1921 postalo samostojni zavod, je Dokler ostal ravnatelj moškega učiteljišča do svoje upokojitve junija 1932.

Vrhunec njegovega učiteljskega dela predstavlja obsežen in zanesljiv Grško-slovenski slovar, ki ga je v sodelovanju z Antonom Breznikom in s Frančiškom Jeretom izdal leta 1915. Slovar po besedah dr. Mateja Hriberška »velja za enega največjih dosežkov slovenske klasične filologije, njegov nastanek pa je tesno povezan tudi s prizadevanji za uveljavitev slovenščine kot učnega jezika na slovenskih gimnazijah«. S svojimi slovaropisnimi izkušnjami je pozneje pomagal tudi dr. Franu Bradaču pri pripravi Latinsko-slovenskega slovarja (1926). Izdal je še dva šolska pripomočka za učenje latinščine: Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje in Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini. Poleg tega je bil dejaven kot prevajalec; v tisku je izšel njegov prevod Salustijeve Vojne z Jugurto, medtem ko je v rokopisu zapustil prevoda Platonove Države (pri Slovenski šolski matici so za knjigo že leta 1937 zbirali prednaročila) in Aristotelovega dela O duši. Za časa življenja je pripravljal tudi prevod izbranih Lukijanovih razgovorov.

Njegovo zanimanje in delo pa je bilo vseskozi povezano tudi s knjigami in knjižničarstvom. Tako je že kot študent na Dunaju urejal knjižnico katoliškega akademskega društva Danica. Med službovanjem na kranjski gimnaziji je skrbel za profesorsko knjižnico, leta 1936 je strokovno uredil knjižnico Osrednjega društva SPD v Ljubljani, avgusta 1935 pa je prevzel vodenje Ljudske knjižnice Prosvetne zveze, kar je opravljal do svoje smrti. Knjižnico je preuredil, nabavil nove knjige ter sestavil preko 350 strani obsežen Imenik knjig Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani, ki je društvenim podeželskim knjižnicam služil tudi kot vodnik pri nabavi knjižničnega gradiva. Leta 1902 je v Slovenskem učitelju izšel natis njegovega predavanja Kako voditi čitanje? (Slovenski učitelj, 1902, št. 2, str. 25–26; št. 3, str. 36–39), v katerem predstavlja svoj pogled na to, kaj in kako naj berejo mladi, ob čemer zagovarja stališče, da mora mladinska literatura bralce predvsem vzgajati.

Vseskozi je bil dejaven v več društvih in združenjih, mdr. tudi v Društvu slovenskih profesorjev. Bil je tudi član oblastnega šolskega odbora za ljubljansko oblast in pozneje član ožjega banovinskega šolskega odbora za Dravsko banovino. V znak priznanja njegovih zaslug na pedagoškem področju je bil leta 1928 odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje.
V zasebnem življenju je bil poročen s Kranjčanko Anico Windischer, s katero si je osnoval številčno družino.

Po težki bolezni je umrl v 73. letu starosti. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.


Dela

Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmayerjeve izdaje, 1909
Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini, 1910
Grško-slovenski slovar, 1915
Vojna z Jugurto, 1924 (poslovenil A. Dokler)
Imenik knjig Ljudske knjižnice Prosvetne zveze v Ljubljani, 1936
Jubilejno kazalo za vseh petdeset letnikov Doma in sveta, 1938



Viri in literatura

A. Brilej: Poročilo tajnika Osrednj. društva, Planinski vestnik 1938, št. 7/8, str. 206
K. Gantar: Dokler, Anton, v: Enciklopedija Slovenije, 2. knjiga, Ljubljana 1988, str. 281
M. Hriberšek: Na poti do grško-slovenskega slovarja Antona Doklerja (1915), v: Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis, 1. del, Ljubljana 2015, str. 291–298
M. Hriberšek: Nastajanje šolskega grško-slovenskega slovarja: iz zgodovine slovaropisja klasičnih jezikov pred Doklerjem, v: Šolski grško-slovenski slovar, Ljubljana 2015, str. 5–18
L. Mlakar: Direktorju Antonu Doklerju v spomin, Izvestje Državne učiteljske šole v Ljubljani za šol. leto 1932/33, Ljubljana 1933, str. 5–6
Odbor slov. kat. akad. društva »Danica« na Dunaji, Domovina 1894, št. 33, str. 4
Jahresbericht des k. k. I. Staatsgymnasiums zu Laibach, Ljubljana 1913–1917 (zvezki za posamezna šol. leta)
Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg, Kranj 1907–1914 (zvezki za posamezna šol. leta)
Jahresbericht des k. k. Ober-Gymnasiums in Rudolfswert, Novo mesto 1889–1891 (zvezki za posamezna šol. leta; v seznamu dijakov za šol. leto 1888/89 Dokler še ni naveden)
Odlikovanja profesorjev, Jutro 1928, št. 51, str. 4
Prva seja banovinskega šolskega odbora, Jutro 1930, št. 67, str. 1
Ravnatelj Anton Dokler šestdesetletnik, Jutro 1931, št. 135, str. 5
Osebnosti, 1. knjiga, Ljubljana 2008, str. 202–203
Programm des k. k. Staats-Gymnasiums in Cilli, Celje 1884–1889 (zvezki za posamezna šol. leta)
Dnevne novice, Slovenec 1898, št. 46, str. 3
Ljudska knjižnica v Ljubljani. Pogovor s knjižničarjem, g. Doklerjem, Slovenec 1939, št. 66, str. 9
Oblastni šolski odbor za ljubljansko oblast, Slovenec 1927, št. 132, str. 4
Pogreb ravnatelja Doklerja, Slovenec 1943, št. 243, str. 2
Ravnatelj Dokler – 70 letnik, Slovenec 1941, št. 137, str. 7
Dokler Anton, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 139
Doklerjev prevod Platonove »Države« v prednaročbi pri Šolski matici, Slovenski dom 1937, št. 207, str. 3
Spominčice rajnkim članom in prijateljem, Slovenski učitelj 1943, št. 10–12, str. 123
Ljudska knjižnica v Ljubljani, Vestnik prosvetnih zvez v Ljubljani in v Mariboru 1935, št. 4, str. 27–28
Ravnatelj Anton Dokler, Vestnik slovenske krščansko-socijalne zveze 1943, št. 11/12, str. 68
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Nova Cerkev 1859–1873, fol. 138, 165, 197, 243
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Nova Cerkev 1874–1891, fol. 27, 49, 93, 130


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedija
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 22.7.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5