CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DOLENC Anton
Foto: Savinjske novice 2013, št. 6, str. 15
Galerija slik

DOLENC, Anton


Rojen: 
13. junij 1930, Rečica ob Savinji
Umrl:  1. februar 2013, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Pred rojstvom prof. dr. Dolenca se je njegova družina preselila na zadnjo 64. št. v trgu Rečica, zato je bil, kot je zapisal v svojih spominih, v boljšem položaju kot brat in sestra, ki sta se rodila najemnikoma, on pa je bil rojen kot sin lastnika koče. V osnovni šoli je bil med trojico učencev, ki so bili predvideni za nadaljnje šolanje, zato so ostajali po pouku in s pomočjo učiteljice poglabljali znanje predvsem iz matematike, slovenščine in zgodovine. Pater frančiškan, ki je služboval kot kaplan na Rečici, je prevzel nase dolžnost, da ga prijavi za vpis na gimnazijo v Ljubljani.

Po končani gimnaziji se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in kot sam navaja v svojih spominih, se je morda takrat v njem zanetil zametek upora, da v poklicih svojih staršev (umetnost in medicina) poskuša doseči več kot njegova predhodnika. Oče je hodil na obrtno šolo za podobarstvo, mama pa je bila babica.

Leta 1957 je diplomiral na medicinski fakulteti, 1966 pa je bil sprejet v članstvo DSLU (Društvo slovenskih likovnih umetnikov). Komisijo društva, ki je predložila njegov sprejem so sestavljala velika imena slovenske upodabljajoče umetnosti Zoran Didek, Božidar Jakac, France Mihelič in Maksim Sedej. Večkrat se je vprašal ali mu pomeni večje zadoščenje diploma na medicini ali predlog prej navedene komisije za sprejem v Društvo likovnih umetnikov Slovenije.

Po stažu in praksi na terenu se je zaposlil na medicinski fakulteti, kateri je služil 40 let. Kot predsednik fakultetne študijske komisije se je zavzemal za šestletni študij. Zaradi nepopisne prostorske stiske na medicinski fakulteti, se je zavzemal za gradnjo nove stavbe, ki se je začela graditi leta 1970. Leta 1983 je postal redni profesor, 1986 pa predstojnik Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani. V letih 1967–1976 je bil predsednik Slovenskega zdravniškega društva. Napisal je več kot 150 znanstvenih in okoli 150 poljudnoznanstvenih člankov

Leta 2010 je postal častni občan Občine Rečica ob Savinji.


Dela

Izbor del:

Medicinska etika in deontologija , 1993
Ženevske konvencije o zaščiti žrtev vojn, 1993 (urednik)
Samomor na Slovenskem, 1990 (urednik)



Viri in literatura
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D1949027&db=cobib&mat=allmaterials&max=100&start=0
Pod rečiškim zvonom: življenjske zgodbe Rečičanov in okoličanov, Mozirje 2000, str. 262-290

Podatke in dokumentacijo je pripravil Matija Blagojevič.



Glej tudi

link   Wikipedija


Prispeval/-a: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Zadnja sprememba: 20.5.2019, Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5