CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
DROBNIČ Josip
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

DROBNIČ, Josip


Rojen: 
18. april 1812, Sv. Ema (Občina Podčetrtek)
Umrl:  5. avgust 1861, Gradec/Graz (Avstrija)


Kraj delovanja: 


Gimnazijo je zaključil v Celju, licej v Gradcu in nato bogoslovje v Celovcu. Kot duhovnik je služboval po raznih krajih, leta 1849 pa je dobil mesto pomožnega učitelja na celjski gimnaziji.
Že kot dijak se je zanimal za kulturne probleme Slovencev, se navduševal za ilirizem, slovarsko delo, zbiranje narodnih pesmi in sodeloval z duhovnim vodjem ilirizma Stankom Vrazom.
V času svojega dela v Celju se je močno angažiral v kulturnem in družabnem utripu mesta. Ustanovil je gimnazijski pevski zbor ter leta 1863 sodeloval pri ustanovitvi čitalnice in v njej vodil gledališke predstave, za katere je praviloma sam prevajal in prirejal besedila. Tako je postavil temelj slovenskemu gledališču v Celju.
Za slovensko slovstvo v tem času je veliko pomenil, saj je leta 1850 v Celju ustanovil Slovensko bčelo – prvi leposlovno-pripovedni list v slovenskem jeziku. V listu je z ilirskimi teksti sodeloval tudi Stanko Vraz.
Njegovo gledališko delo so kritizirali tako njegovi šolski kot cerkveni predstojniki. Zlasti pronemško usmerjeni predstojniki so mu očitali, da mladino odvrača od šolskega dela, cerkvenim predstojnikom pa njegov lik duhovnika ni bil združljiv z likom igralca.
Zaradi šibkega zdravja se je kmalu odpovedal posvetni službi in se zopet posvetil opravljanju duhovniškega poklica. Delu z mladino pa se le ni odpovedal; že leta 1852 ga najdemo kot učitelja v Trstu, od leta 1857 pa je na gimnaziji v Gradcu vse do svoje smrti poučeval slovenščino.
Po odhodu iz Celja se je v večji meri posvetil slovarskemu delu; izdal je Slovensko – nemško- italijanski in Italijansko – nemško – slovenski slovar, sodeloval pri Slomškovih Drobtinicah, pri Novicah, Einspielerjevem Slovenskem prijatelju itd.
Za njegove zasluge – zlasti za celjsko gledališče – so mu leta 1954 v celjskem gledališču postavili spomenik.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

I. Grafenauer: Drobnič Josip, v: Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925–1932, str. 145–146
J. Kos, K. Dolinar: Slovenska književnost, Ljubljana 1982, str. 68
I. Mlinar: Ob 150-letnici gimnazije v Celju, Letno poročilo I. gimnazije v Celju 1957-1958, Celje 1958, str. 5–6
J. Žmavc: Drobnič, Josip, v: Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, Ljubljana 1988, str. 335




Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link   Wikipedija


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 12.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5