CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GORŠIČ Edvard
Foto: Arhiv knjižnice.
Galerija slik

GORŠIČ, Edvard


Rojen: 
12. marec 1937, Ljubljana
Umrl:  18. junij 2002, Celje


Kraj delovanja: 


Rojen je bil v Ljubljani kot najstarejši sin očeta Edija, ki je bil nadarjen za glasbo in šport, in materi Mariji, znani gledališki igralki. Leta 1946 se je družina s tremi sinovi preselila v Celje. Sin Edi je nadarjenost za umetnost – še posebej glasbo, in za šport podedoval po obeh starših. Oče mu je zgodaj kupil harmoniko in Edi je kasneje prišel v uk k znanemu harmonikarskemu pedagogu, učitelju Cirilu Rakuši. Šolanje je kasneje nadaljeval na klavirskem oddelku glasbene šole in na celjski gimnaziji. Glasbeno je postajal znan z nastopi na celjskem radiu in v ansamblu, ki ga je osnoval že v gimnazijskih letih.
V Ljubljani je najprej poskusil s študijem romanistike, potem pa se je preusmeril v študij glasbe. Že v času študija se je usmerjal v zborovsko glasbo, kot absolvent pa je v letu 1960/61 začel voditi celjski pevski zbor France Prešeren. Vodil ga je vse do leta 1995, torej 35 let. V tem času je zbor kvalitetno rasel in prejel številna domača in mednarodna priznanja. Januarja 1992 je zbor celo prepeval na avdienci pri papežu Janezu Pavlu II.
Leta 1968 je Edi Goršič postal prvi učitelj harmonike na Glasbeni šoli Šentjur, kasneje pa je šolo vodil 24 let, hkrati pa vodil tudi tamkajšnji Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev.
Za svoje delo je prejel številna priznanja (Gallusova plaketa leta 1995), v letu 1999 pa se mu je oddolžila tudi mestna občina Celje s srebrnim grbom.
Zlasti v zadnjih letih se je Edvard Goršič uveljavil tudi kot glasbeni kritik in publicist. S to zvrstjo svojega dela je raziskoval celjsko glasbeno kulturno dediščino od preloma stoletja do današnjih dni (poglavje Celjsko glasbeno življenje v zborniku Trideseta leta na Celjskem, Kronika ob 100–letnici Celjskega pevskega društva in številni članki v celjskem Novem tedniku na temo glasbe). Ob 150–letnici rojstva in 70–letnici smrti skladatelja Antona Schwaba je napisal monografijo, v kateri je zbral tudi njegove notne zapise. S tem je javnosti nekoliko predstavil skladatelja, ki je bil glede na ostale člane te glasbene družine nekoliko zapostavljen, hkrati pa slovensko zborovsko literaturo obogatil z mnogimi, delno ponarodelimi Schwabovimi pesmimi. Ob izidu knjige je tudi pripravil celovečerni koncert Schwabovih pesmi v izvedbi Celjskega pevskega društva in posnel zgoščenko, s čimer je to glasbo predstavil širši javnosti.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

M. Lebič: V spomin Edija Goršiča, Večer 2002, št. 144, str. 21
M. Skočir, V. Šoster in A. Zagoričnik: Prof. Edvard Goršič, raziskovalna naloga, Celje 2004. Hrani Osrednja knjižnica Celje (Rzn 2627).
Besedilo utemeljitve, ki jo je ob podelitvi priznanja pripravil kabinet župana. Tipkopis, Celje 1999.



Glej tudi

link   Cobiss bibliografija
link   Raziskovalna naloga Prof. Edvard Goršic (Kamra)


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 12.10.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5