CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
GORIČAR Jože
Foto: Fotografijo je prispeval Matija Blagojevič
Galerija slik

GORIČAR, Jože


Rojen: 
20. januar 1907, Mozirje
Umrl:  20. februar 1985, Novi Sad (Srbija)


Kraj delovanja: 


V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo. Po končani gimnaziji se je vpisal na pravno fakulteto v Zagrebu, kjer je najprej diplomiral in leta 1931 še doktoriral iz prava. Po končanem doktoratu je opravljal odvetniško pripravništvo pri svojem stricu dr. Franju Lipoldu v Mariboru, ki je bil v tistem obdobju župan Maribora. Tu je bil tudi ustanovni član in prvi predsednik Foto kluba Maribor. Po končanem pripravništvu se je leta 1938 preselil v Šoštanj, kjer je odprl svojo odvetniško pisarno, ki je delovala do druge svetovne vojne. Po vojni se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je delal v pravosodju in bil nekaj časa pomočnik ministra za pravosodje. Po končanem mandatu se je zaposlil na ljubljanski univerzi. Za docenta je bil izvoljen leta 1951, leta 1957 pa za rednega profesorja. Prvotno je predaval na filozofski fakulteti, nato pa na pravni, kjer je bil prvi redni profesor za sociologijo. Dekan Pravno-ekonomske fakultete je bil v letih od 1954 do 1957. Pravna fakulteta v Ljubljani mu je podelila naslov zaslužnega profesorja.

V svojem znanstvenem delu na univerzi se je vedno bolj iz pravne usmerjal na družboslovno smer, ki je bila v tistem času nova na področju Slovenije in širše Jugoslavije.
Bil je tudi prvi predsednik Jugoslovanskega združenja za sociologijo, prvi urednik strokovne revije Sociologija, soustanovitelj Inštituta za sociologijo pri Univerzi v Ljubljani, soustanovitelj Slovenskega sociološkega društva, soustanovitelj študija sociologije na filozofski fakulteti, član uredniškega odbora Naših razgledov, član založniškega sveta in član sosveta za družboslovno literaturo pri Državni založbi Slovenije.
Redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je postal leta 1976.



Dela

Uvod v družbene vede, 1953
Uvod v družbene vede (2. del), 1954
Oris zgodovine političnih teorij, 1959
Sociologija: oris marksistične splošne teorije o družbi, 1959
Zgodovina družbene misli (1. del), 1961
Temelji obče sociologije, 1967
Oris razvoja socioloških teorij, 1969
Pravo in sodstvo v samoupravni družbi, 1979
Razprave in zapisi, 1979




Viri in literatura

Podatke in dokumentacijo je pripravil Matija Blagojevič.


Glej tudi

link   SAZU


Prispeval/-a: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Zadnja sprememba: 6.3.2019, Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5