CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HAAS Eleonora von
Foto: Osebni arhiv M. Blagojevič
Galerija slik

HAAS, Eleonora von


Rojena: 
31. maj 1866, Ruse (Bolgarija)
Umrla:  23. avgust 1943, Mozirje


Kraj delovanja: 


Eleonora von Pertazzi (dekliški priimek) in njen mož Joseph von Haas sta izvirala iz diplomatskih, aristokratskih družin. Eleonora se je rodila v mestu Ruse (tudi Rousse, Russe, Rustchuk, Rostok) ob Donavi na današnji romunsko-bolgarski meji v Bolgariji v takratnem otomanskem imperiju. Avstro-Ogrska monarhija je imela tam svoj konzulat, kjer je položaj vicekonzula zasedal Eleonorin oče Friedrich Ritter von Pertazzi, doma iz Slovenskih Konjic. Njena mati Frančiška von Pertazzi, rojena Repin, je bila doma iz Vojnika pri Celju.
Z možem Josephom von Haasem, generalnim konzulom Avstro-Ogrske monarhije, sta se spoznala leta 1889 na enem od njegovih samo dveh daljših dopustov med skoraj tridesetletnim službovanjem na Kitajskem. Kljub temu, da je Eleonora bila triindvajset let mlajša, sta se poročila v Gradcu in kmalu po poroki odpotovala na Kitajsko. V Šanghaju sta živela sedem let (1889–1896), vse do Haasove nesrečne smrti. To so bila zadnja leta vladavine mandžurske dinastije Qing. Doživela sta tudi prvo japonsko-kitajsko vojno (1894-1895) za nadzor nad korejskim polotokom, ki se je končala s kitajskim porazom in z začetki revolucionarnih aktivnosti proti zadnji mandžurski vladarici oziroma neformalni cesarici, vdovi Cixi.
Po moževi smrti je Eleonora odpotovala na Dunaj in pozneje v Gradec. Tam je ostala do leta 1913, ko se je preselila k sorodnikom, družini Goričar v Mozirje (takrat Prassberg), kjer je živela do smrti leta 1943.

Njene dokumente, fotografije in razglednice hrani Zgodovinski arhiv Celje.


Dela





Viri in literatura

R. Čeplak Mencin: V deželi nebesnega zmaja (350 let stikov s Kitajsko), Ljubljana 2012, str. 86–93

Podatke in dokumentacijo je pripravil Matija Blagojevič.



Glej tudi



Prispeval/-a: Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje
Zadnja sprememba: 8.4.2019, Roman Mežnar, Osrednja knjižnica Mozirje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5