CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HARTMAN Janko
Foto: Osebni arhiv J. H.
Galerija slik

HARTMAN, Janko


Rojen: 
12. december 1925, Celje
Umrl:  ,


Kraj delovanja: 


Mlajši brat Bruna Hartmana je bil kot najstnik zasvojen z letalstvom – v tridesetih letih je tvoril jedro mladcev pri jadralni skupini Aerokluba Celje. Leta 1938/39 so pomagali izdelovati jadralno letalo Inka II, za katerega je načrte naredil inženir Kuhelj. Po mami je podedoval smisel za oblikovanje in risanje, na celjski gimnaziji ga je risanja učil Albert Sirk. Februarja 1944, en teden po maturi v Brežicah, so ga vpoklicali v nemško vojsko. Konec leta 1945 je po poskusih na likovni akademiji in gradbeni fakulteti pristal na arhitekturi, kjer je 1953. leta diplomiral. Študiral je skupaj z Nikom Kraljem in Marijanom Amaliettijem; s slednjim je kot študent risal za satirični list Pavliha. 
Po diplomi se je zaposlil v Celju: pol leta, da je odslužil štipendijo, je delal v Lesni industriji Savinja, nato se je 1954 skupaj z Aleksejem Janušičem zaposlil v projektivnem biroju na Zavodu za napredek gospodarstva (zametku Razvojnega centra). Sodeloval je z arhitekti, kot so Jože Kopitar, Jurij Plahutar, Daniel in Janez Jagrič, Danilo Sajovic, Jurij Sadar in drugimi. Med drugim je projektiral zadružni dom v Solčavi in številne stanovanjske bloke v Celju, pri čemer so arhitekte ovirale določene norme: velikost dnevne sobe je bila lahko največ 16 m2, spalnice 12 m2, otroške sobe 10 m2 in kabineta 8 m2. 
Čez nekaj časa je Hartman odšel v biro pri velenjskem Vegradu, zatem pa na občino Celje, kjer je bil do upokojitve 1991. leta t. i. mestni arhitekt. V ta čas sodijo prenove javnih stavb v mestu, med drugim železniške postaje ter Celjskega in Narodnega doma.



Avtorica besedila: dr. Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje


Dela

Izbor realiziranih Hartmanovih projektov:
• stanovanjska stolpnica in prodajni salon Avtomotor na Miklošičevi 5
• stolpnica »Vrtnica«, Malgajeva ulica 2 a
• stanovanjska bloka na Malgajevi ulici 6 in 8
• stanovanjsko-poslovni (t.i. direktorski) blok, Gledališki trg 4
• stanovanjsko-poslovni blok, Mariborska cesta 68
• stolpnica na Mariborski cesti 76 a
• poslovno-stanovanjski blok na Mariborski cesti 68
• stanovanjski stolpič na Brodarjevi ulici 41
• stanovanjski stolpič na Kersnikovi ulici 52
• stanovanjski stolpiči, Tkalska 5 a
• stanovanjski blok na Razlagovi ulici 21
• stanovanjski blok (v njem je tudi Hartmanovo stanovanje), Savinjsko nabrežje 3
• poslovni objekt (danes DARS), Ulica XIV. divizije 4
• Hotel Celeia, Mariborska cesta 3, 1962
• skladiščni objekt Tkanina v Celju, (danes Zgodovinski arhiv Celje)
• spomenika NOB na celjskem Golovcu in na Svetini 



Viri in literatura

Luka Čepin, Urban Strenčan, Jurij Žagar, Tanja Barle (mentorica): Arhitektura Celja v 60., 70. in 80. letih, raziskovalna naloga, Celje, 2013.
Bruno Hartman: Na poti pride vse naproti, Maribor, 2007.
Intervju z Jankom Hartmanom, 8. 7. 2016 (intervjuvala Marija Počivavšek).
 


Glej tudi



Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 30.11.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5