CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
HAUSSMANN Fanny (Franziska Maria Elisabeth)
Foto: V: Celske novine, št. 18, 25.10.1848
Galerija slik

HAUSSMANN, Fanny (Franziska Maria Elisabeth)


Rojena: 
15. april 1818, Bruck an der Mur ( Avstrija)
Umrla:  4. april 1853, Dobriša vas, Petrovče


Kraj delovanja: 


Je domnevno prva slovenska pesnica. Bila je edinka Josepha Ludwiga Haussmanna, lastnika (neplemiča) graščin Landskron v Brucku in Novo Celje pri Žalcu in Elise Haussmann, rojene Pretterhofer. O letih odraščanja Fanny Haussmann je malo znanega, bila je izobražena ženska, prvih slovenskih besed pa naj bi jo naučila mati. Pozneje je govorila tudi francosko in angleško. Bila je redoljubna in urejena. Nekaj let po materini smrti, okoli leta 1835, sta se z očetom preselila v Dobrišo vas pri Petrovčah, kjer je oče kupil graščino Novo Celje. V novem okolju se ni počutila najboljše, mučilo jo je domotožje, hkrati pa je zelo pogrešala svojo mater. V romarski cerkvi v Petrovčah (blizu Novega Celja) so velikokrat peli slovenske pesmi. Fanny jih je verjetno tam slišala in vzljubila. Sodelovala je tudi pri domačih družabnih prireditvah.
Svoje prve pesmi je začela objavljati ob marčni revoluciji leta 1848 v liberalnih Celskih Novinah, ki so se leta 1849 preimenovale v Slovenske Novine. V tem krogu je verjetno sodelovala tudi Fanny Haussmann, saj je 25. oktobra 1848 glavni urednik in gimnazijski profesor Valentin Košnek natisnil pesem Vojaka izhod, pod katero je stalo njeno ime. Po tej objavi je navdušila slovenske narodnjake in Lovro Toman je spesnil odo v njeno čast. Kasneje je bilo v istem časopisu objavljenih še sedem pesmi z njenim podpisom: Venec vsušen, Potnik, Nesrečen, Moje drago, Umirajoči pesnik, Golobici in Slavnice Bežani. Osma pesem z naslovom Hervatov zvezda je bila objavljena 5. januarja 1849 v časopisu Slovenija. Da ne bi bilo dvomov o njeni pripadnosti novi domovini, da je zavedna Slovenka, naj bi potrjeval podpis pod pesmijo »F. Haussmann, Slovenka«. Leta 1849, ko so prenehale izhajati Celske oz. Slovenske Novine, so nehale izhajati tudi pesmi Fanny Haussmann.
Revolucionarni val je udaril tudi njenega očeta, saj se je zaradi propadlega fevdalizma znašel v finančnih težavah. Prisiljen je bil prodati Novo Celje, s prodajo pa se je zapletel v dolgotrajne pravde, ki so ga gospodarsko uničile in zaradi dolgov spravile v ječo ter mu poslabšale zdravstveno stanje. Očetove težke razmere so močno vplivale tudi na Fanny, ki je bila nanj zelo navezana. Preselila se je v Celje, kjer je najela stanovanje v bližini sodišča, da ga je lahko pogosto obiskovala. Oče je v ječi oslepel in zbolel za vodenico.
Po očetovi izpustitvi iz zapora sta se preselila v Petrovče, kjer je oče kmalu zatem umrl. Zdravstveno stanje se je hitro poslabšalo tudi pri Fanny. Njena pljučna tuberkuloza je napredovala, tako da je 4. aprila 1853, stara 34 let, umrla. Pokopali so jo v petrovški baziliki. Ljudje, ki so jo poznali, so jo opisovali kot lepo, visokoraslo gospodično, strastno kvartopirko, vneto pripadnico katoliške vere in damo, ki je bila vedno oblečena v črno.
Pesmi Fanny Haussmann so preproste in otožne. V pesmi Vojaka izhod opisuje vojakovo slovo od doma v ljudskem duhu. V Popotniku pravi, da je popotnik iskal srečo po vsem svetu, a jo je našel doma pod slamnato streho. Hervatov zvezda slavi neustrašnega bana Josipa Barona Jelačiča. V Vencu vsušenem žaluje dekle ob potoku za svojim vencem in v Moje drago opiše, kako so ji posekali drevo, ki ji je bilo zelo pri srcu. V Slavnice Bežani je tožila za izgubljenim slavčkom. Umirajoči pesnik pa je pesem, kjer je prikazan pesnik, ki se poslavlja od svojih strun, katere so z njim delile bolečino življenja. Za vse pesmi je značilno, da se v njih kaže nežna čustvenost in globoka otožnost, ki se bliža že popolni odpovedi.
Kot pesnica je Fanny Haussmann po smrti utonila v pozabo. V osemdesetih letih 20. stol. so počasi oživili spomine nanjo. S tem pa so prišli tudi pomisleki glede avtorstva pesmi. Ali so res njene ali se za njenim podpisom skriva kdo drug. Njeni rokopisi se niso ohranili. Edini, ki je ohranjen, je rokopis njene nemške pesmi Zum Nahmensfeste (Cesarju za god).
 


Dela

Vojaka izhod, V: Celske novine, 25. 10. 1848
Vence vsušen, V: Celske novine, 29. 11. 1848
Potnik, V: Celske novine, 20. 12. 1848
Hervatov zvezda, V: Slovenija, 5.1.1849
Nesrečen, V: Celske novine, 5. 4. 1849
Moje drago, V: Slovenske novine, 14. 6. 1849
Umirajoči pesnik, V: Slovenske novine, 30. 8. 1849
Golobici, V: Slovenske novine, 1. 9. 1849
Slavnice bežani, V: 24. 11. 1849




Viri in literatura

F. Buttolo: Postromantični lirski subjekt v poeziji s podpisom Fanny Haussmann, Jezik in Slovstvo 2010, št. 1-2, str. 3-9
F. Buttolo: Fanny Haussmann (1818-1853) - biografija prve slovenske pesnice v luči njenega domnevno spornega avtorstva, Slavistična revija 2010, št. 4, str. 465-474
F. Buttolo: Fanny Haussmann: ob 185-letnici rojstva in 150-letnici smrti (tipkopis)
I. Grdina: Vladarji, lakaji, bohemi, Ljubljana 2001Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007
P. Vodopivec: Kako so ženske na Slovenskem v 19. stoletju stopale v javno življenje, Zgodovina za vse 1994, št. 2, str. 30-44
M. Delavec: Fanny Hausmann, Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2007



Glej tudi



Prispeval/-a: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Zadnja sprememba: 22.7.2013, Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5