CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KIDRIČ France
Foto: Osebnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Galerija slik

KIDRIČ, France


Rojen: 
23. marec 1880, Ratanska vas
Umrl:  11. april 1950, Ljubljana


Kraj delovanja: 


France Kidrič je bil eden pomembnejših slovenskih znanstvenikov. Rodil se je v Ratanski vasi v Rogaški Slatini, štiri razredno osnovno šolo pa je obiskoval pri Sv. Križu. Šolanje je nadaljeval na mariborski gimnaziji, kjer je pokazal zanimanje za književnost. Izhajal je iz revne družine, zato mu je šolanje omogočil Vinko Žurman s Knežca, s katerim se je France zbližal že zelo mlad. France je med počitnicami zahajal k Žurmanovim, saj je bilo doma zelo tesno. Kasneje, ko je bil že univerzitetni profesor, je sam postal gospodar Knežca.

Odločil se je za študij slavistike in filozofije na Dunaju. Tu si je ob zgledu najvišjih francoskih, nemških in ruskih znanstvenikov ustvaril dobre teoretične in metodološke temelje za nadalno samostojno raziskovanje. Študij je zaključil 1906 z doktoratom in dobil najprej delo bibliotekarja v slavističnem seminarju, kasneje pa je dobil zaposlitev v Dvorni knjižnici, kjer je napredoval do kustosa, kar je bil najvišji možni naziv.

1911 se je France na Dunaju poročil z Jelico Krušičevo in tam sta si ustvarila družino. Med prvo svetovno vojno sta se Jelica in sin Boris preselila na Knežec, kjer je bilo življenje lažje. Po vojni je Kidrič postal profesor na ljubljanski univerzi, zato so se preselili v Ljubljano.
.
Že v Dvorni knjižnici se je ukvarjal s starejšo literarno zgodovino in napisal več razprav. 1919 je začel opravljata delo univerzitetnega profesorja tudi na Dunaju, tako je opravljal službo na dveh univerzah hkrati. Od 1020 je bil profesor za starejšo slovensko književnost, po letu 1925 pa tudi za primerjalno književnost. Trikrat je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani, leta 1923/1924 pa rektor ljubljanske univerze. Bil je eden os ustanoviteljev Akademije znanosti in umetnosti, od leta 1945 pa je bil predsednik SAZU. Bil je med organizatorji OF na univerzi, zato je med vojno dosti časa preživel v zaporu.

Leta 1948 je zbolel, zato je nehal predavati. Kmalu po svojem sedemdesetem rojstnem dnevu je 11. aprila 1950 zaradi bolezni umrl.

France Kidrič je bil je eden izmed osrednji osebnosti znanstvenega življenja pri nas, objavil je okrog 400 spisov. Zgodovina slovenskega slovstva in monografija o Prešernu in številni prispevki o reformaciji in preporodu so pustili velik pečat v zgodovini slovenske literarne vede.



Dela

F. Kidrič: Die protestaniche Kirchenordnung der Slowenen im XVI. Jahrhundert, 1919
F. Kidrič: Bibliografski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južnih Slovanih v XVI. Veku, 1927
F. Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva. Od začetkov do Zoisove smrti I-V, (1929-38)
F. Kidrič: Dobrovský in slovenski preporod njegove dobe, 1930
F. Kidrič: Prešerén I. Pesnitve – pisma, 1936 (priredba)
F. Kidrič: Prešerén 1800-1838. Življenje pesnika in pesmi, 1938
F. Kidrič: Zoisova korespodenca I-II, 1939, 1941
F. Kidrič: Prešernov album, 1950 (dokončala A. Gspan, M. Rupel)
F. Kidrič: Izbrani spisi I-III, 1978




Viri in literatura

Osebnosti, Ljubljana 2008
Spominski dom na Knežcu, Ljubljana 1978
J. Lipnik: Kidričev zbormik: gradivo s simpozija v Rogaški Slatini, Maribor 2002


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Slovenski biografski leksikon
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Jerneja Medved, Knjižnica Rogaška Slatina
Zadnja sprememba: 5.3.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5