CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KLAUS Miha
Foto: Klausov grb, določen s fevdnim pismom 9. 1. 1579; Časopis za zgodovino in narodopisje, 1936.
Galerija slik

KLAUS, Miha


Rojen: 
Ni znan, Celje (?)
Umrl:  1582, Gradec (?)


Kraj delovanja: 


Čeprav podatkov o njegovem rojstvu ni, sklepamo, da je bil eden prvih lekarnarjev v Celju in da je bil v mestu najverjetneje tudi rojen. Njegovo življenje v Celju izpričujejo pisma protestanta Primoža Trubarja, v katerih ga imenuje celo »ljubega svaka«. Starejša literatura navaja, da naj bi bila njegova prva žena Barbara, s katero se je poročil kot begunec v Rothenburgu ob Tauberi, rojena Klaus, novejše raziskave pa so to ovrgle in navajajo, da takratni nemški izraz "Schweger" ni nujno pomenil svaka v današnjem smislu, ampak lahko tudi druge vrste sorodstva. Sorodstvo pa vendarle.
Lekarnar Klaus se je naselil v Augsburgu, se tam poročil ok. leta 1560 in si ustvaril družino. Prelomnico pri njegovem delu je pomenilo leto 1566 (državni zbor v Augsburgu), ko je bil v mestu prisoten cesar Maksimilijan II. (stanoval je pri znani finančniški družini Fuggerjev) in je zanj pripravil nekaj zdravil. S svojim znanjem je vzbudil pozornost, tako da je bil leta 1570 imenovan za dvornega lekarnarja. V letu 1573 je bil nastavljen kot dvorni in osebni lekarnar ter cesarski destilator z mesečno plačo 15 goldinarjev.
Po smrti Maksimilijana II. ga je tudi naslednik Rudolf II. obdržal v dvorni službi in v letu 1579 je Miha prejel celo grb s fevdnim pismom – skoraj plemiški naziv.
Koz izjemen strokovnjak na svojem področju je poznal tudi številne alkimistične postopke, za katere so se takrat zelo zanimali – tudi cesar. Leta 1582 je napisal oporoko, iz katere izvemo, da je premoženje zapustil svoji ženi, petim hčeram in dvema sinovoma. Ženo je poooblastil, da od dvora izterja dolgove za zadnjih sedem let in to je ženi po dolgoletnem čakanju tudi naposled uspelo.
Lekarniška tradicija se kljub Mihaelovi smrti v družini ni prekinila. Iz seznamov obrti in dejavnosti razberemo, da je njegov vnuk Pavel Schweinzer leta 1611 na Glavnem trgu v Gradcu kupil lekarno »Pri orlu« (Adler – Apotheke).


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

J. Rataj: Lekarnar na dunajskem dvoru; Znameniti Celjani, Celje, 2004, str. 18 – 19.
F. Minarik: Celjska družina Klausov; ČZN, Maribor, 1936, str. 31 – 49.
F. Minarik: Des Wiener Hofapothekers Michael Klaus Briefe an Kaiser Maximilian …; Dunaj, 1938, št. 48, 50.
N. Schniderschitsch: Die Geschichte der Pharmazie in Steiermark bis zum Jahre 1850; Mittenwald, 1928.
F. Minarik: Prvi lekarnarji po drugih mestih Slovenije; Farmacevtski vestnik, Ljubljana, 1953.
Š. Predin: O lekarnah na Celjskem od Mozirja do Podčetrtka; Celje, 2002.


Glej tudi



Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 15.3.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5