CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KOČEVAR Štefan
Foto: Arhiv knjižnice.
Galerija slik

KOČEVAR, Štefan


Rojen: 
14. avgust 1808, Središče ob Dravi
Umrl:  22. februar 1883, Celje


Kraj delovanja: 


Po gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljeval v Gradcu, na liceju leta 1829 dokončal filozofijo, leta 1834 pa na Dunaju medicino. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju za stalno naselil.
Že v času študija v Gradcu se je opredelil za slovenstvo, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma.
V prelomnem obdobju okrog l. 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško – dalmatinsko – slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.
V svojem celjskem obdobju je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev Narodne čitalnice (1862). Do l. 1875 ji je tudi predsedoval.
Kot vplivna javna osebnost je leta 1867 pripravil niz sestankov, ki so se jih udeležili vsi vidnejši slovenski štajerski politiki: Dominkuš, Hermann, Razlag, Sernec, Vošnjak itd. Hoteli so ustanoviti slovenski politični časnik in društvo. Oboje je z zamikom uspelo; leto kasneje v Mariboru nastane časopis Slovenski narod, Slovensko politično društvo pa leta 1882. Svoje politične poglede in izkušnje je objavljal v Celjskih novinah.
Uspešen je bil tudi na strokovnem področju. Napisal je priročnik Slovenska mati, ki govori o pravilnem ravnanju z nosečnicami, prizadeval pa si je tudi za ustanovitev zdravniškega društva za Spodnjo Štajersko.


Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela

Slovenska mati, 1882



Viri in literatura

B. Cvelfar: Starosta celjskega slovenstva, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 28–29
B. Flegerič: Doktor Štefan Kočevar, rodoljub in pisatelj slovenski, Ljubljana 1890
Štefan Kočevar - rodoljub slovenski, Celje 2006
F. Štolfa: Dr. Štefan Kočevar (1808 - 1883), Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 1997, št. 1, str. 51–52
Z. Zupanič Slavec: Pomen zdravnika in vloga zdravstva v času dr. Štefana Kočevarja (1808–1883), Zdravniški vestnik 2007, št. 1, str. 62–64


Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Wikipedija
link   Štefan Kocevar – rodoljub slovenski (Sistory)
link   Z. Zupanic Slavec: Pomen zdravnika in vloga zdravstva v casu dr. Štefana Kocevarja (1808–1883) (Zdravniški vestnik)


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 9.1.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5