CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KRAŠOVEC Jure
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KRAŠOVEC, Jure


Rojen: 
22. april 1928, Gabrno nad Laškim
Umrl:  5. avgust 2004, Celje


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukvarjati spontano. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Po vojni je bil aktiven v delovnih brigadah in tam je začel s poročanjem. Po novinarskem tečaju je dobil službo pri Slovenskem poročevalcu. Novinarski študij je opravil kasneje.

Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve leta 1981 in bil v različnih obdobjih tudi odgovorni urednik. Poleg tega je delal še za radio, saj sta ti dve hiši delovali skupaj, vendar mu je bilo pisanje vedno ljubše. Kot novinar majhne časopisne hiše je pisal prispevke z različnih področij, samo s športom se ni nikoli ukvarjal. Sicer izstopa pri njem kulturna problematika, npr. prispevki o gledališču, Likovnem salonu, zapisi o amaterski kulturi, predstavitve raznih osebnosti, potopisne reportaže, spomini iz partizanščine in predvsem oživljanje etnološke dediščine. Med slednje sodijo pisanja Coprništvo na Celjskem, ki je izšlo v tridesetih nadaljevanjih, Stare šege in navade ter Slovenci na Dunaju.

Več kot 20 let je pripravljal tedensko radijsko oddajo Iz domačih logov, v kateri je predstavljal običaje življenjskega kroga, delovne, praznične običaje itd, oddaje pa je poživljal z ljudsko glasbo. Deloval je tudi v folklorni dejavnosti, in sicer kot programski vodja pri Folklornem društvu Anton Tanc. Nekaj mandatov je predsedoval skupščini Kulturne skupnosti Laško.

Precej se je ukvarjal z lokalno zgodovino in napisal precej brošur in tekstov. Poglabljal pa se je tudi v bolj odmaknjeno zgodovino, in sicer se je zanimal za zgodnje 16. stoletje v naših krajih in za Mihaela Tiffernusa.

Za svoje delo je prejel nekaj nagrad, med njimi tudi zlati znak svobode, priznanje zlati možnar in nagrado Antona Aškerca občine Laško, za častnega občana pa je bil imenovan l. 2001.


Dela

Krajevska skupnost Marija Gradec nekoč in danes, 1979 (urednik)
130 let laške pihalne godbe, 1992
Laški čebelarski roj, 1993
Zdravilišče Laško 1854-1994, 1994
30 let Piva in cvetja, 1994
Pet srebrnih jubilejev Prostovoljnega gasilskega društva v Laškem, 1995
Ohcet po stari šegi, 1998
Moški pevski zbor Laško: 70 let, 1998
Sto in deset let Turističnega društva v Laškem, 2001
Vrhovski Anzek, 2006






Viri in literatura

M. Kovačič: Znani Laščani, Laško 1994
M. Podjed: Znanje, širina in pogum delajo novinarja, Novi tednik 1990
T. Vrabl: Jure Krašovec: v spomin, Novi tednik 2004, št.32, str.3
J. Krašovec: Vrhovski Anzek, Velenje 2006



Glej tudi

link   Kamra
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško
Zadnja sprememba: 17.5.2017, Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5