CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
KUŠAR Štefan
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

KUŠAR, Štefan


Rojen: 
10. december 1910, Križni Vrh
Umrl:  19. avgust 2002, Celje


Kraj delovanja: 


Štefan Kušar je osnovno šolo obiskoval v Laporju, v Celju pa klasično gimnazijo. Mašniško posvečenje je prejel 5. 7. 1936 v Mariboru.
Kot kaplan je služboval v Velenju v župniji sv. Martina 1937-1938, v Starem Trgu pri Slovenj Gradcu 1938, v Mariboru, sv. Rešnje telo, 1938-1939, sv. Lovrenc na Dravskem polju 1939-1941, 1941 Sladojevci.
Med II. svetovno vojno je bil Štefan Kušar eden izmed 354 duhovnikov in redovnikov, ki jih je nemški okupator izgnal iz mariborske škofije na Hrvaško in je bil nastavljen kot upravnik v župniji Gušče pri Sisku, blizu zloglasnega hrvaškega taborišča Jesenovac.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil župnik 1946-1960 v Črešnjicah, namestnik vikarja 1953 na Frankolovem, župnik na Keblju 1960-1969 in pri Sv. Jerneju pri Ločah 1969-1978, župnijski upravitelj v Črešnjicah 1978-1981, od 1981 dalje pa je bil spet župnik v Črešnjicah.
Štefan Kušar je kot priča sodeloval tudi v postopku beatifikacije hrvaškega kardinala, medvojnega škofa, dr. Alojzija Stepinca. Ko so duhovniki mariborske škofije 5. junija 2002 zahvalno romali na grob blaženega kardinala v zagrebško stolnico, je bil Kušar deležen ogromnega aplavza, ko je pri maši kot 92-letnik  prinesel kelih zahvale Stepinčevemu nasledniku nadškofu Bozaniču.
V njemu tako ljubih Črešnjicah, v župniji, kjer se je 27.5.1779 rodila tudi Slomškova mati Marija Zorko, je neprestano ustvarjal, najlepše in najbolj vidno delo, ki mu je uspelo skupaj s farani, je ureditev cerkve in župnišča v Črešnjicah.
Kušar se je rad poglabljal tudi v znanstvene knjige, ki so bile pogosto gradivo za njegove zanimive, a včasih za nekatere tudi predolge pridige, v njih je našel tudi nove ideje za svojo cerkev.
Zelo je bil ponosen, da je bila tedaj župnija Črešnjice na prvem mestu po številu naročil verskega tiska, predvsem Družine, Ognjišča in Mohorjevih knjig, za kar je  imel največ zaslug prav župnik Kušar. Zelo pogosto je tudi sam v njih sodeloval z različnimi članki in prispevki.
Kušar je bil kljub starosti zelo sposoben in odličen organizator. Tako mu je uspelo, da so Črešnjice dobile telefon, asfaltno cesto in avtobusno relacijo Črešnjice-Celje, župnijska cerkev pa nove freske. Ukvarjal se je tudi z usodo razpadajoče nekdanje črešnjiške šole, vendar njegova zamisel pri domačinih ni imela uspeha. Za svoje neumorno delo v prid vaščanov in župljanov je Štefan Kušar prejel Zlati grb občine Vojnik.
Štefan Kušar je postal leta 1996 biseromašnik - 60 let duhovništva in dano mu je bilo, da je 2001. leta praznoval še diamantno mašo.



Dela

 


Viri in literatura

 


Glej tudi



Prispeval/-a: Ana Miličevič, Splošna knjižnica Slovenske Konjice
Zadnja sprememba: 7.3.2019, Ana Miličevič, Splošna knjižnica Slovenske Konjice

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5