CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
LEŠNIČAR Janko
Foto: Osebni arhiv.
Galerija slik

LEŠNIČAR, Janko


Rojen: 
8. avgust 1921, Celje
Umrl:  26. september 2011, Celje


Kraj delovanja: 


Rojen v Celju, v mestu je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Vseskozi je bil odličen učenec in je maturiral neposredno pred nemško okupacijo. Kapitulacijo kraljevine je pričakal kot prostovoljec v Karlovcu, preplezal kasarniško ograjo in se peš odpravil v Celje. Mesto so seveda že zasedli Nemci, zato je pobegnil v Ljubljano, nadaljeval študij, vodil ambulanto Rdečega križa in za OF zbiral sanitetni material. Postalo je nevarno, da bi ga odkrili, zato se je s sodelavci pritajil, delal na infekcijskem oddelku ljubljanske bolnišnice kot praktikant in študiral.
Študij medicine je končal leta 1948 in se zaposlil v celjski bolnišnici. Po specializaciji je leta 1952 postal vodja infekcijskega oddelka, primarij leta 1962 in leta 1967 doktor znanosti z disertacijo Intrakranialni hipotenzivni sindrom po lumbalni punkciji pri bolnikih z akutnim meningoencefalitisom. Njegova spoznanja so hitro dokazala svojo praktično vrednost, saj je prvi pri nas dokazal, da je rdečina po vbodu klopa posledica okužbe z lymsko boreliozo (bolezen so dermatologi sicer poznali že štiri desetletja) in da jo je mogoče zdraviti z antibiotiki. Med prvimi pri nas je tudi uvedel testiranje krvodajalcev na hepatitis B.
Posebne omembe vredna je letnica 1957, ko je s skupino mladih zdravnikov dosegel, da so proti otroški paralizi začeli cepiti vse slovenske otroke, ne le tiste, ki so ceno ameriškega Salkovega cepiva samoplačniško zmogli. Z veliko poguma in osebnega vpliva so dosegli, da se je zbralo toliko deviznih sredstev, da so s 15. oktobrom začeli cepiti vse otroke, rojene med letoma 1951 in 1957. Prej je v treh letih zaradi epidemije poliomielitisa v Sloveniji zbolelo 571 otrok in trpelo za posledicami invalidnosti (tudi 44 smrtnih primerov), v naslednjih petih letih so zaradi sistematskega cepljenja zabeležili le še en primer paralize. Ko so uvedli splošno cepljenje otrok v takratni Jugoslaviji (v Sloveniji šele leta 1964), je bila epidemija že premagana. To je bil le eden od številnih zdravstvenih podvigov v njegovi karieri, ki jo je sicer zaznamovala izredna delavnost in odprtost za razvoj stroke.
Do leta 1984 je bil primarij Lešničar petkrat habilitiran za univerzitetnega učitelja v Ljubljani, njegov infekcijski oddelek v Celju pa je postal v državi vodilen na področju raziskav klopnega meningoencefalitisa in v sedemdesetih letih tudi hepatitisa. Že v 60. letih 20. stoletja je v Celju ustanavljal učno bazo medicinske fakultete, vendar kasnejši čas njegovim izrednim ambicijam ni bil zmožen slediti.
Njegova bibliografija je bogata; objavil je 5 knjig, okoli 130 znanstvenih člankov, številne recenzije in poljudnoznanstvene spise, prejel številna priznanja ter postal strokovna avtoriteta doma in v tujini. Leta 1999 je postal tudi častni meščan mesta Celja.
Upokojil se je sicer leta 1992, bil pa je preprosto pregloboko v stroki, da bi se poslovil. Ostal je kot strokovni sodelavec ministrstva za zdravstvo, kot avtor številnih zdravstvenih razprav in sodelavec Enciklopedije Slovenije.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela





Viri in literatura

Dictionary of International Biography, Cambridge 1998
A. Farčnik et al.: Prof. dr. Janko Lešničar: osebnost mojega kraja, raziskovalna naloga, Celje 2003
M. Kališnik: Lešničar, Janko, v: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 148
B. Piano: Raziskovalec in rešitelj mnogih življenj, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 68–69
Isis, glasilo Zdravniške zbornice Slovenije. Arhiv člankov o J. Lešničarju in njegovi prispevki do leta 2004.
Zdravniški vestnik, glasilo Slovenskega zdravniškega društva. Arhiv člankov o J. Lešničarju in njegovi prispevki med letoma 1993 in 2004.
Gradivo predloga za podelitev častnega meščanstva, ki ga je pripravil kabinet župana. Tipkopis, Celje 1999



Glej tudi

link   Cobiss bibliografija
link   Mestna obcina Celje


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 9.1.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5