CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
LORGER Fran
Foto: Dr. Fran Lorger na arheološkem najdišču v Ločici v Spodnji Savinjski dolini. Vir: Arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah
Galerija slik

LORGER, Fran


Rojen: 
30. april 1884, Šmarje pri Jelšah
Umrl:  5. april 1937, Šmarje pri Jelšah


Kraj delovanja: 


Rodil se je v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah, kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in leta 1904 maturiral. Nadaljeval je s študijem klasične filologije, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908. Po končanem študiju se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Windischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Potovanje po Italiji med leti 1912 in 1913 pa ga je navdušilo za arheologijo.

Že v času študija je pričel z raziskovanjem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval šele leta 1934, po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam iznašel. Izvedel je izkopavanje razkošne rimske vile v Grobelcah in naletel na rimsko naselbino med Malo pristavo in Grobelcami, kjer so se nahajale stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 metrov dolgega obzidja. Ugotovil je, da je rimska vila nastala v času gospodarskega in stavbarskega napredka v 2. stoletju, bila naslednji dve stoletji gradbeno dopolnjena, v dobi preseljevanja narodov v 6. stoletju, pa jo je uničil požar. V rimski topografiji šmarske krajine je označil še številne rimske spomenike v Pristavi, v Podbregu in pri Grobelnem, ki so ostanki naselbin ob pomembni rimski vojaški in trgovski cesti, ki je potekala iz smeri Celja skozi Teharje, Šmarje, Lemberg, Poljčane in preko Ptujske gore vodila na Ptuj. Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. Med sprehodom po Rožnem griču na Jožefovem hribu na Teharjih je na njivah opazil drobce opeke, kocke mozaika in črepinje, ki so kazali sledove rimskih stavb (Rimska vila na Rožnem griču, Sevce). Med Lorgerjeva največja arheološka odkritja pa spada rimski vojaški tabor v Ločici ob Savinji, ki ga je raziskoval od leta 1916 do 1918. Gre za vojaško taborišče, ki je bilo prehodno bivališče II. Italske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja.

Arheološko delo dr. Frana Lorgerja je izhajalo iz njegove povezanosti z naravo in iz ljubezni do domače rimske arheologije, ki je s svojo skrivnostno prisotnostjo v ljudskem izročilu vznemirjala že njegovo otroško domišljijo. S svojimi odkritji je razširil znanje o rimski topografiji pokrajine v porečju Savinje, Voglajne in Sotle. Njegove izkopanine hranita Pokrajinski muzej Celje in Maribor. Raziskovanje in izkopavanja mu je v času Avstro-Ogrske omogočal Arheološki institut na Dunaju in Muzejsko društvo v Celju, po vojni pa njegov brat, dr. Viktor Lorger.


Avtorica besedila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Biografsko geslo je bilo spremenjeno 24. 8. 2019.


Dela

Pesmi o kravi, petelinu, bolhi, opici in kozi, 1920
Neue römische Funde nächst St. Marein bei Erlachstein (in Steiermark), v: Jahrbuch für Alterstumkunde, Wien 1909, str. 110–116
Vorläufiger Bericht über Ausgrabungen nächst Lotschitz bei Cilli, v: Jahresheften des Österreichischen Archäologishen Institutes in Wien, Wien 1919, str. 107–134
Začasno poročilo o odkritju rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1934, str. 147–153
Poročilo o izkopavanju rimske naselbine v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1936, str. 77–82
Rimska vila na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1935, str. 67–71



Viri in literatura

F. Baš: Dr. Viktor Lorger, v: Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 1936, str. 144
Osebnosti, Ljubljana 2008, str. 638
S. Pahič: Fran Lorger, v: Enciklopedija Slovenije, 6. knjiga, Ljubljana 1992, str. 323



Glej tudi

link   Sistory


Prispeval/-a: Polona Cvikl, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Zadnja sprememba: 24.8.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5