CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
MAURER Neža
Foto: V. Pukl: Monografija Polzele, 2008
Galerija slik

MAURER, Neža


Rojena: 
22. december 1930, Podvin pri Polzeli
Umrla:  ,


Kraj delovanja: 


Začetki njenega ustvarjanja segajo že v otroštvo, ko je na pobočju Gore Oljke pisala svoj dnevnik. Osnovo šolo je obiskovala na Polzeli in nato po vojni odšla na nižjo gimnazijo v Žalcu in Celju, ki jo je končala 1946. Učiteljišče je končala v Ljubljani in svoje prvo službovanje opravljala na Primorskem v Črnem Vrhu nad Idrijo. Diplomirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani in medtem že delala na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, kjer je bila mentorica šolskega glasila Brinje, ki izhaja še danes.

Vpisala se je na izredni študij slavistike na Filozofski fakulteti in diplomirala leta 1960. Po diplomi se je njeno delo v razredu končalo, zaposlila se je kot prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana. Opravila je tudi mednarodni tečaj za šolske oddaje v Rimu.  Svojo prvo pesniško zbirko za otroke z naslovom Kam pa teče voda je napisala leta 1962, vendar je  bila objavljena šele deset let kasneje. Nato se je zaposlila kot novinarka, bila je tehnična urednica v Rodni grudi, pri Pionirskem listu je urejala brošure za slavnostne dneve na šolah, bila je tudi tehnična urednica revije Otrok in družina, v časopisu Kmečki glas je urejala kulturno rubriko in bila terenska reporterka za območje Kozjanskega. Po smrti moža Hermana Škofiča si je morala poiskati drugo službo, saj je morala sama zaslužiti za preživljanje dveh otrok (hčere Eve in sina Miklavža) ter mame. Postala je glavna urednica in direktorica pedagoškega časopisa Prosvetni delavec. Tu je ostala sedem let. Nato je odšla za svetovalko za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije, kjer je ostala do upokojitve.

Živi v Škofji Loki in še vedno dela ter piše za mladino in odrasle, prevaja tudi iz slovanskih jezikov. Neža je članica Društva novinarjev (od leta 1962), Društva Slovenskih pisateljev (od leta 1973), Gibanja za kulturo miru in nenasilja(od leta 1983) in Slovenskega PEN centra (od leta 1991). Za svoje literarno delo je prejela  številne nagrade in priznanja. Leta 1991 so ji podelili Groharjevo priznanje za življenjsko delo in Priznanje Gibanja za kulturo miru in nenasilja. Osem let kasneje je postala častna občanka občine Polzela,  bralci Jane pa so jo izbrali tudi  za Slovenko leta 2008. V letu 2010 je prejela slovensko literarno nagrado Zlatnik poezije za življenjsko delo. Pred kratkim pa ji je bila podeljena Levstikova nagrada Založbe Mladinska knjiga za življenjsko delo z obrazložitvijo, da so besedila njenih pesmi del klasike slovenske književnosti za otroke.


Dela

IZBRANA DELA:
Uh, kakšne laži, 1987
Čukec, 1978
Koruzni punčki, 1993
Od mene k tebi, 1993
Na tvojo kožo pišem svoje verze, 2008



Viri in literatura

N. Maurer: Zbrana dela II, Grosuplje 2003
A.Tavčer: V čast Neži Maurer, Večer 2000, št. 289, , str. 17
A. Sivka: Neža Maurer Življenje je prečudežno, Obrazi 2010, št. 51, str. 52
J. Mušič: Neža Maurer, Kekecb2010, št. 2, str. 20, 21


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Tanja Pilih, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Zadnja sprememba: 6.3.2019, Tanja Pilih, Medobčinska splošna knjižnica Žalec

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5