CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PEČNAK Josip
Foto: Josip Pečnak. Vir: Ilustrovan narodni koledar 1906, str. 109.
Galerija slik

PEČNAK, Josip


Rojen: 
24. januar 1816, Lipa
Umrl:  2. maj 1905, Teharje


Kraj delovanja: 


Josip, tudi Jožef, Pečnak je bil eden najbolj vsestranskih Teharčanov, bil je podjetnik, gostilničar, mlinar, publicist, narodnjak in politik. Svoj čas je bil najbogatejši Teharčan, ki je zaslužil svoje premoženje z gostilniškim delom in preprodajo nepremičnin ter zemljiških parcel.

Rodil se je očetu mlinarju Gregorju Pečnaku in materi Neži, rojeni Koštomaj v kraju Lipa (danes Štore), kjer sta kupila Razdrtev mlin (kasneje Bouconova stolarna). Po očetovi smrti je pri 12 letih pustil šolo in se posvetil delu v mlinu. Kasneje se je odločil za šolanje za natakarja in peka pri stricu Jakobu Pečnaku v Sisku na Hrvaškem, kjer je ta imel gostilno in kavarno. Kmalu se je vrnil v Celje, kjer je bil mlinarski vajenec v kasnejšem Majdičevem mlinu. S pomočjo oskrbnice Stepišnikove se je vrnil v osnovnošolske klopi v Celju, kjer je končal samo šolanje. Leta 1833 je odšel na Dunaj, kjer je naprej obiskoval realko in končal politehniko. Po končanem šolanju se je kot knjigovodja zaposlil pri bančnem podjetju. S prihranjenim denarjem se je vrnil na Teharje, kjer je kupil posestvo, zidal vilo na Teharjah, prodajal nepremičnine in kupil mlin v Škofji vasi in ga je preuredil v valjčnega. Uredil si je tudi gostilne v Štorah in Celju, kjer je imel tri gostilne. Najbolj znana je bila kavarna »pri Pečnaku« (na območju današnjega Celjskega doma). Leta 1865 je kupil na Reki kavarno Evropa in vilo Triestino v Ičićih in jo kot kavarnar vodil do leta 1885, ko se je vrnil nazaj na Teharje.

Pečnak je politično deloval tako na območju Celja kot teharske občine. Med bivanjem v Celju je bil celjski občinski svetnik. Leta 1861 je odstopil kot občinski svetnik z drugimi slovenskimi narodnjaki zaradi vse večjega nemškega vpliva v Celju. Celjski mestni svet ga je imenoval za častnega celjskega občana, naziv pa so mu vzeli kasnejši izrazito nemško usmerjeni občinski veljaki. Po preselitvi nazaj na Teharje je postal zastopnik teharske občine v celjskem okraju in opravljal funkcijo šolskega oglednika za teharsko ter štorovsko šolo. Z vse večjim nemškim vplivom v občini je združil slovenske narodnjake v enotno stranko v boju proti nemškutarski strani in nemški liberalni politiki štorovske tovarne. Na Teharjah se je zavzemal za razvoj slovenskega šolstva in za slovenski učni jezik. S svojim znanjem in sposobnostjo je opravljal tudi funkcijo načelnika teharskega vaškega premoženja in dobil več pravd s teharskim nemškutarskim občinskim vodstvom.

Deloval je tudi na publicističnem in zgodovinskem področju. V celjskem časopisu Domovina je objavljal politične prispevke na temo zaostrenih političnih odnosov med Slovenci in Nemci. Prav tako je poročal o političnem dogajanju v teharski občini pod psevdonimom Puščavnik izpod sv. Ane ali Teharski puščavnik. Njegovo najbolj znano zgodovinsko delo je teharska kronika »Das Edeltum Tüchern« v nemščini, kjer je dokazal plemenitost Teharij in posebne privilegije teharske plemiške občine s pomočjo arhivskega gradiva in drugih plemiških listin. S svojim zgodovinskim delom in zgodovinskimi dejstvi je seznanil velikega prijatelja skladatelja, zdravnika in šentjurskega rojaka Benjamina Ipavca in mu dal povod, da je napisal prvo slovensko opero.

Po smrti je svoje premoženje zapustil tudi Teharčanom, teharski šoli in teharskim društvom. V okviru teharske šole se je osnoval Pečnakov sklad iz njegove zapuščine teharski šoli, iz katere je šola financirala vsako šolsko leto učencem učbenike in druge šolske potrebščine. Del premoženja je zapustil dijaškemu domu in dijaški kuhinji v Celju, del vsote pa za teharsko župno cerkev, ki je bila vroča želja Teharčanov pod pogojem, če se dogradi v določenem času.


Avtor besedila: Matej Ocvirk


Dela

Local-Chronik der Edlinge von Tüchern, 1894



Viri in literatura

A. Ekar: Trgovski in obrtniški kažipot po slovenskem Štajerskem, Celje 1905, str. 168–169
M. Ocvirk: Županove zdrahe, tegobe in radosti, Zgodovina za vse 2014, št. 2, str. 66–67
M. Ocvirk: Društva in društveno življenje na Teharjah do 2. svetovne vojne, Kronika 2016, št. 1, str. 93
Jožef Pečnak, Domovina 1905, št. 35, str. 2
F. Štor: Josip Pečnak. Življenjepis, Ilustrovan narodni koledar 1906, str. 108–115
V Teharjih, Slovenec 1905, št. 105, str. 3–4
Železarna Štore 1845-1975, Štore 1975, str. 17–18


Glej tudi

link   Kamra


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 18.12.2017, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5