CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PEROCI Ela
Foto: Šolski album slovenskih književnikov. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. Str. 114.
Galerija slik

PEROCI, Ela


Rojena: 
11. februar 1922, Sveti Križ pri Rogaški Slatini
Umrla:  18. november 2001, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Osnovno šolo je obiskovala v Rogatcu, Šentvidu pri Grobelnem in Šmarju pri Jelšah. Njen svet otroštva je bil svet brez pravljic, zaradi pomanjkanja denarja knjig ni imela, njena prva knjiga je bilo šolsko berilo.

Šolanje je nadaljevala na meščanski šoli in gimnaziji v Celju in Kočevju. Bila je nadarjena risarka in glasbenica, igrala je violino in pela v pevskem zboru na učiteljišču. Konec vojne je dočakala v taborišču, po vojni pa je ob delu študirala pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Najprej se je zaposlila kot učiteljica in poučevala v osnovnih šolah po raznih krajih Slovenije. Kot novinarka je od leta 1948 delovala pri mladinskih revijah Pionir in Ciciban, kjer je vzbudila pozornost s svojimi zapisi, pozneje pa v uredništvu Mladega sveta. Nazadnje pa je bila zaposlena v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.
Poročila se je in rodila dve hčeri, ki sta bili prvi poslušalki njenih pravljic.

Pravljice Ele Peroci so preproste, sama pravi, da ne piše za otroke, ampak otrokom in se tako z njimi pogovarja.
Zanimiv je nastanek njene najbolj priljubljene pravljice, Muce copatarice, ki jo je prej pripovedovala kot zapisala. Nastajala je na sprehodih, ko je s pripovedovanjem krajšala čas svoji starejši hčerki.

Pravljice, ki jih je napisala, so prevedene v osemnajst jezikov, petnajst jih je bilo tudi filmsko upodobljenih.
Zanje je bila večkrat nagrajena: leta 1955 je prejela Levstikovo nagrado za zgodbo Moj dežnik je lahko balon, leto pozneje pa za pravljice Tisočkrat lepa, večkrat je bila nominirana za Andersenovo nagrado, dvakrat je dobila diplomo Mednarodne zveze za mladinsko književnost. Leta 1971 je dobila nagrado Prešernovega sklada za knjigo Na oni strani srebrne črte.
Posebna čast jo je doletela s povabilom, naj otrokom z vsega sveta ob mednarodnem dnevu mladinske knjige 2. aprila 1970 napiše poslanico. Za to priložnost je napisala zgodbo o deklici Heleni, ki jo je spoznala v Domu invalidne mladine v Kamniku.



Dela

Najbolj znana pripovedna dela:
Moj dežnik je lahko balon (1955),
Tisočkrat lepa (1956),
Majhno kot mezinec (1957),
Muca copatarica (1957),
Breskve (1959),
Tacek (1959),
Kje so stezice? (1960),
Ptičke so odletele (1960),
Hišica iz kock (1964),
Siva miš, ti loviš! (1983),
Ajatutaja (1985)

Pesniški zbirki:
Rišem dan (1966),
Ko živim (1975).

Pripovedno delo:
Po šoli me počakaj (1966).




Viri in literatura

M. Žebovec: Slovenski književniki, rojeni od leta 1920 do1929, Ljubljana 2007
B. Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji, Ljubljana 1978
Šolski album slovenskih književnikov, Ljubljana 2007


Glej tudi

link   Wikipedia
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Jerneja Medved, Knjižnica Rogaška Slatina
Zadnja sprememba: 17.5.2017, Jerneja Medved, Knjižnica Rogaška Slatina

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5