CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PRAŠNIKAR Alojz
Foto: Alojz Prašnikar. Vir: http://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/90
Galerija slik

PRAŠNIKAR, Alojz


Rojen: 
13. maj 1821, Izlake
Umrl:  14. januar 1889, Mekinje


Kraj delovanja: 


Rodil se je v stari strojarski rodbini na Izlakah. Ko je bil star 14 let, sta se z bratom preselila v Kamnik. Učil se je strojarstva, a ker ga ta smer ni zanimala, se je zelo mlad preusmeril v gradbeništvo. Pri devetnajstih letih se je poročil s Terezijo Šporn, ki je izhajala iz premožne kamniške družine in katere oče je bil kamniški župan in posestnik. Z ženinim sorodnikom je ustanovil družinsko podjetje, ki je na Kranjskem in Koroškem gradilo ceste in mostove. Kasneje so prevzeli tudi restavriranje cerkve Sv. Primoža nad Kamnikom. V Mekinjah je leta 1854 postavil takrat drugo največjo cementarno v Avstriji in opekarno. Kasneje je gradil železniške odseke po vsej Avstro-Ogrski in Švici. Že leta 1868 je podal pobudo za izgradnjo prve lokalne železniške proge na Kranjskem: Ljubljana – Kamnik, leta 1889 je skupaj z baronom ing. Oskarjem Lazarinijem pridobil koncesijo za njeno izgradnjo. 28. januarja 1891 je bila proga dana v redni promet.
Na svojih potovanjih je spoznal pomembnost turizma, ki ga je začel pospeševati tudi v domačih krajih.
Leta 1868 je kupil in obnovil Valvasorjevo graščino Medija. Ko so ob iskanju premoga v njeni bližini odkrili toplo vodo, je Prašnikar leta 1887 uredil termalno zdravilišče, imenovano Medijske toplice. Zgradil je bazen, salon in dve manjši vili ter uredil pot do izvira. V spomin Valvasorju je pred kopališčem postavil marmornati obelisk.
Po uspešni investiciji na Izlakah se je odločil, da bo podoben projekt izpeljal še v Kamniku oz. Mekinjah, kjer je zgradil sodobno infrastrukturo, kopališče in vodno zdravilišče s številnimi poslopji in parkom. Uvedel je Kneippov način zdravljenja. S tem je postavil temelj modernega turizma. Toplice so se uradno imenovale »Bad Stein« (v prevodu Kamniške toplice).


Dela

 


Viri in literatura

Enciklopedija Slovenije, 9. knjiga, Ljubljana 1995, str. 222


Glej tudi

link   wikipedija
link   Kamniško-komendski biografski leksikon
link   Izlake vcasih
link   Kamnik info


Prispeval/-a: Urška Kurež, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
Zadnja sprememba: 5.9.2018, Urška Kurež, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5