CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
PRISTOVŠEK (ROJ. FIŠER) Vera
Foto: V intimi svojega doma na Jožefovem hribu v Celju. Zasebna last: Vlasta Pristovšek
Galerija slik

PRISTOVŠEK (ROJ. FIŠER), Vera


Rojena: 
25. april 1895, Gornji Grad
Umrla:  27. september 1986, Celje


Kraj delovanja: 


Kot Ksaverija Fišer se je rodila v Gornjem Gradu, v gostilničarski družini. Že kot otrok je rada in veliko risala, enako tudi v uršulinski dekliški meščanski šoli. Kot privatistka je opravila tečaj francoščine (za poučevanje na osnovnih in meščanskih šolah), znala je tudi nemško in angleško. Kot poštna uradnica je bila zaposlena na pošti v Celju in v Ljubljani, kjer je na obrtni šoli dve leti obiskovala večerno privatno slikarsko šolo »Pobuda«. Med učitelji so bili Saša Šantel, Mirko Šubic in Matej Sternen. Ker ji je bil Sternenov način slikanja blizu, je njegov atelje obiskovala še dve leti.

Leta 1926 se je poročila z inženirjem Blažem Pristovškom (1892–1970), ki je istega leta postal vodja mestnega stavbnega urada, in se vrnila v Celje. Pustila je službo in se posvetila družini. Blaž je sprojektiral in leta 1930 zgradil tudi njuno hišo na Jožefovem hribu. Leta 1929 se je zakoncema rodila hči Majda, štiri leta kasneje pa še sin Dušan.

Poleg skrbi za družino je našla tudi čas za slikanje. To ji ni predstavljalo samo sredstva umetniškega izražanja, ampak tudi priložnost za druženje s prijatelji in znanci. V domači hiši je namreč portretirala številne znane Celjanke in njihove otroke; na slikah se je podpisovala kot Vera Fišer Pristovšek, ker je, kot je dejala, začela slikati še kot dekle. Sternen jo je večkrat obiskal in spremljal njeno delo. Že pred drugo svetovno vojno je večkrat razstavljala, prvič že v Ljubljani, kasneje v Celju, še več pa potem po vojni. Pri njeni ustvarjalnosti je prišel še posebej do izraza za meščanstvo tako značilni individualizem, ki se je izražal tako v javnem kot tudi zasebnem življenju.

Vera Pristovšek je vse od leta 1949 vodila likovno sekcijo pri Prosvetnem društvu France Prešeren v Celju. Ob svoji 80-letnici je za svoje ustvarjalno delo prejela Šlandrovo nagrado občine Celje.


Avtorica besedila: dr. Marija Počivavšek, Muzej novejše zgodovine Celje


Dela





Viri in literatura

A. Domjan: Zavest časa v likovni umetnosti, v: Trideseta leta na Celjskem, Celje 1997, str. 95
D. Medved, Tudi moderno je lepo, v: Novi tednik 1975, št. 30, str. 7
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, 2. del, Celje 1974
M. Počivavšek: Vera Pristovšek, v: Srce in možgani naše kulture: podobe in prostori meščanstva na slovenskem Štajerskem med svetovnima vojnama, Celje, Ljubljana 2012, str. 54–55
Ustni vir: Vlasta Pristovšek (avgust 2012)


Glej tudi



Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 15.12.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5