CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
RAKEŽ Jožef
Foto: Jožef Rakež. Vir: Arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah
Galerija slik

RAKEŽ, Jožef


Rojen: 
31. januar 1865, Železna Kapla/Eisenkappel-Vellach (Avstrija)
Umrl:  19. avgust 1943, Šmarje pri Jelšah


Kraj delovanja: 


Ljudsko šolo je Jožef Rakež obiskoval v domačem kraju, leta 1876 pa je šolanje nadaljeval na celovški gimnaziji. Prvi razred gimnazije je zaključil z odliko in bil sprejet na Marijanišče, kjer je v tretjem razredu prejel štipendijo Jakoba Pavliča. Zaradi odličnega uspeha je po šestem razredu, leta 1882, dobil štipendijo Gašparja Pilata. Leta 1884 je maturiral in se jeseni vpisal na Medicinsko fakulteto Univerze v Gradcu. Že na začetku študija se je pridružil Slovenskemu akademskemu društvu Triglav, kjer je navduševal s svojimi predavanji, tako s strokovnimi iz področja medicine, s katerimi je dokazoval svojo visoko strokovno podkovanost, kot s šaljivimi predavanji, ki so odražala njegov smisel za humor. Kot študent medicine je pisal strokovne medicinske članke, ki jih je največkrat objavljal v Ljubljanskem zvonu. Pod psevdonimom J. R. Mukolovecky je leta 1890 izdal šaljive Križevačke statute, ki so pomenili Slovenski zakonik veselemu pivskemu društvu. Križevački statuti so povzdignili družabno življenje društva ter privabili marsikaterega Slovenca v slovenski tabor, bili so vzrok za krepitev, rast in nenazadnje dolgoletni obstoj društva, prijateljstva, sklenjena na univerzi pa so se ohranjala tudi v poznejšem življenju. Med leti 1932 in 1934 je v Triglavanskih listih objavil življenjepisne črtice o Simonu Gregorčiču, Franu Gestrinu in dr. Hugu Kartinu.

Po opravljenem doktoratu leta 1890 je bil dr. Jožef Rakež nekaj časa pomožni zdravnik v deželni bolnišnici in umobolnici v Ljubljani, eno leto okrožni zdravnik v Ljutomeru, 2. septembra 1893 pa je pričel svojo življenjsko pot v Šmarju pri Jelšah. Zdravniško delo priljubljenega podeželskega zdravnika je bilo vedno socialno neoporečno, bil je vzor zdravnika, ki je svoje znanje v dobrem in slabem delil tudi s preprostim človekom. S čutno, malce vase zaprto naturo je bil eden redkih mož stare podeželske akademske inteligence, ki se je bolje počutil v družbi delavcev in kmetov kot v visokih krogih. V Šmarju pri Jelšah je deloval kot banovinski zdravnik in sreski sanitetni referent do upokojitve leta 1935. Več let je sodeloval v krajevnem šolskem odboru in v odboru šmarske hranilnice in posojilnice, kjer je marsikaterega kmeta rešil pred propadom.

Izven akademskih krogov je bil znan kot nedosegljiv recitator slovenske pesmi, ki jo je v izbrani slovenski družbi z ognjevitostjo postavljal v vrsto z biseri svetovne poezije. Njegova ljubezen do leposlovja, predvsem do poezije, je bila velika. Tudi sam je pisal pesmi. Dobro je poznal češko, rusko, italijansko in francosko slovstvo. Rad je prebiral latinske in grške pisatelje in pesnike, katerih jezika je tudi mojstrsko obvladal. V svojih številnih govorih je večkrat uporabljal latinske citate, s katerimi je lahko tudi odličnega poznavalca jezika spravil v precep.


Avtorica besedila: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Biografsko geslo je bilo spremenjeno 24. 8. 2019.


Dela

Križevački statuti, 1890
Uho in sluh, 1912
Slov. akademično društvo Triglav v Gradci v XV. letu svojega obstanka, 1890 (urednik)
Hipnotizem in njegovi pojavi, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1888, str. 526–590
Nekaj o novem svetovnem jeziku, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1889, str. 471–480
Otrovne ali nalezljive bolezni in njih pravi vzrok, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1890, str. 17–23
Vzduh in njega vpliv na človeško zdravje, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1890, str. 206–215
Kako je doktor Janez Smukač zaslul, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1890, str. 432–430
Dva sovražnika naše dece, v: Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1890, Celovec 1890, str. 94–101
Nos, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1891, str. 73–80
Roka in noga, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1891, str. 461–466
Kakšno bodi naše stanovanje, v: Slovenske večernice, Celovec 1891, str. 42–52
Oko, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1892, str. 595–668
Nekaj o človeškem glasu in govoru, v: Ljubljanski zvon, Ljubljana 1898, str. 526–530



Viri in literatura

Po sedemdesetletnici J. R. Mukoloveckega, v: Akademski glas, Ljubljana 1935, str. 3
F. Kotnik: Dr. Josip Rakež, v: Koledar Družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1948, Celje 1947, str. 157–159
Z. Šušteršič: Rakež Jožef, v: Enciklopedija Slovenije, 10. knjiga, Ljubljana 1996, str. 72



Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval/-a: Polona Cvikl, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Zadnja sprememba: 16.9.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5