CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SLANC Karel
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SLANC, Karel


Rojen: 
18. januar 1851, Laško
Umrl:  5. september 1916, Novo mesto


Kraj delovanja: 


Po gimnaziji je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu. Finančno ga je podpiral laški dekan Anton Žuža. V na pol nemškem Laškem je bil vzgojen v nemškem duhu. Ob srečanju s Prešernovo poezijo se je v njem prebudila narodna zavest. Po diplomi na graški univerzi je bil od l. 1877 koncipient v Krškem, kjer je bil tudi tajnik Bralnega društva, nekaj časa je služboval v Mariboru in Ljubljani, leta 1884 pa je odprl lastno advokatsko pisarno v Novem mestu, kjer je ostal do smrti.

Slanc spada med najbolj plodne slovenske publiciste. Pisal je skoraj izključno za časnike, vendar analitično in poglobljeno. Njegovo publiciteto bi lahko razdelili na nekaj vsebinskih sklopov. V prvem obdobju prevladujejo članki z nacionalno-prebudno tematiko in s protinemško tendenco. Vendar sam pravi, da je treba "opustiti ono naivno sanjarjenje o mogočnem slovenstvu, se na temelju spoznanja potruditi za uspešnejše odbijanje sovražnikov našega naroda, ki zapada v vse hujšo gmotno zavisnost od tujstva, dotlej ko pride do zedinjenja s Hrvati in drugimi avstrijskimi Jugoslovani." V tej združitvi vidi rešitev. Med temi članki so npr.: Ponižnost in slovenski narod, Nemška kultura in slovenstvo, Slovan in avstrijski patriotizem, Slovanstvo na brzovlaku, Pod tujim jerobstvom, Jugoslovanska ideja in vseučiliščniki itd.

Kasnejša in osrednja preokupacija Slančevega pisanja je opozarjanje na bedo našega kmeta, na njegov gospodarski propad in iskanje edinega možnega izhoda v odhajanju v tujino. Rešitev vidi v neki vrsti zadružništva in se navdušuje tudi za Krekove ideje socializma. Članki z izrazito socialnim nabojem so npr.: Boben dražbe in nemška kultura na Slovenskem, Uboga Dolenjska stran, Cajgasta suknja, Vprašanja naše kmetije, Kmetija pred očmi, Zadruga na kmetiji, ...

V političnem smislu je bil socialist, ki je v bistvu ostajal liberalni prosvetitelj. V svoji socialistični publicistiki se je v glavnem ukvarjal z agrarno-socialističnimi zamislimi in tako ostajal na obrobju. V problematiko socialistične delavske politike se ni poglabljal. Kritiziral je klerikalno politiko, tudi nekatere cerkvene redovne skupnosti. Sicer je v strankarskih bojih, kjer je deloval kot agitator, podlegal dnevnopolitičnim situacijam. V nekaterih člankih je izražal veliko navdušenje nad marksizmom. Med članke z ožjo politično vsebino bi lahko uvrstili npr.: Literatura in socializem, Slovenski politiki, Slovenski liberalci in slovenski socialni demokrati, Klerikalizem in liberalizem, Zgodovina slovenskega naroda itd.

Slanc je tudi precej pisal o problemih šolstva, o potrebah po modernizaciji le-tega in o splošnem napredku, npr. o gradnji proge na Dolenjskem, Beli Krajini, nekaj je tudi člankov s kulturno tematiko - predvsem o petju. Zelo številni so tudi Slančevi nekrologi, ki jih je posvetil: Ani Jelovškovi, Josipu Premruju, Janezu Trdini, Janezu Mencingerju in tudi Laščanom: Urbanu Znideržiču, Antonu Zuži in Franu Orožnu. Poleg nekrologov Laščanom se je v Slovenskem narodu nekajkrat oglasil tudi v rubriki Dopisi iz Laškega.

Svoje prispevke je objavljal v Slovenskem narodu (Jurčič ga smatra za najmarljivejšega sodelavca), Rdečem praporju, Zarji, Rodoljubu, Gorenjcu, Soči in Naših zapisih. Opus njegovih objav je zelo velik. Precej člankov je bilo prepovedanih. Karel Slanc je bil znanec Ivana Cankarja in ga je celo finančno podpiral.



Dela

Avstrijski Jugoslovani in morje, Gorica 1912
Zadruga in njen pomen v razvoju človeštva, Gorica 1913




Viri in literatura

M. Kovačič: Znani Laščani, Laško 1994
Slovenski biografski leksikon, knj. 4, Ljubljana 1925-1991
M. Jakopec: Časnikarstvo na Dolenjskem: 1848-1941, Novo mesto 1994



Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon
link    Österreichisches Biographisches Lexikon 1815–1950
link   Kamra - Slanceva ulica v Novem mestu
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško
Zadnja sprememba: 23.5.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5