CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
SOVRE Anton
Foto: A. Sovre: Stari Grki, Ljubljana 2006, str. 572
Galerija slik

SOVRE, Anton


Rojen: 
4. december 1885, Šavna Peč
Umrl:  1. maj 1963, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Rodil se je kot drugi otrok železničarskega čuvaja. Osnovno šolo je obiskoval najprej v Zidanem Mostu in nato v Krškem, kamor so se preselili zaradi invalidske upokojitve očeta. Gimnazijo je obiskoval v Celju in Ljubljani. Po maturi (1906) je odslužil enoletni vojaški rok in se vpisal na dunajsko univerzo, kjer je študiral klasično filologijo. Študij je nadaljeval na graški univerzi, kjer je leta 1912 opravil delni izpit in nato nastopil službo kot suplent na gimnazijah v Ljubljani in Gorici. Državni strokovni izpit je opravil v Ljubljani 11 let kasneje.

Med prvo svetovno vojno se je najprej boril na Karpatski fronti, nato so ga premestili v Črno Goro. Po vojni je od 1919 do 1926 poučeval na ptujski gimnaziji, bil je tudi odgovorni urednik Ptujskega lista. Ker je bil zaveden Slovenec, so ga oblasti kazensko premestile v Srbijo, kjer je poučeval na gimnazijah v Pančevu in Sremskih Karlovcih. Leta 1934 se je vrnil v Ljubljano kot profesor na II. gimnaziji in bil 1938 imenovan za inšpektorja za latinščino, grščino, nemščino in slovenščino pri Ministrstvu prosvete v Beogradu. Tik pred okupacijo se je zopet vrnil v Ljubljano, kjer je ostal v službi kot prosvetni inšpektor na tamkajšnji banovinski oz. pokrajinski upravi. Po vojni je delal dve leti kot dramaturg Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, potem je bil šest let izredni in od leta 1952 do 1956 redni profesor za grški jezik in književnost na ljubljanski univerzi. Leta 1953 so ga izvolili za rednega člana SAZU.

Sovre je že prvi prevod (5. dejanje Sofoklejevega Kralja Oidipusa, 1921) zastavil povsem po svoje. Uveljavil je nov slog prevajanja, na katerega je vplivala slovenska moderna. V njegovem obsežnem opusu najdemo več kot 30 najpomembnejših del antične književnosti. Prevajal je tudi humanistične tekste iz latinščine, nemščine, angleščine. Tako najdemo med njihovo zapuščino prevode Prešernovih nemških pesmi, prevajal je tudi Goetheja, Shawa in Poa. V klasično latinščino je prevedel celo nekaj Prešernovih in Aškerčevih pesmi. Bil je izjemen poznavalec slovenskega jezika. Ni mu bilo vseeno, kakšno slovenščino učijo v šolah. V tridesetih letih je sodeloval pri pripravi slovenskih čitank za nižje razrede gimnazije. Objavljal je jezikovne članke. Ni bil zagovornik pretiranega širjenja tujk, sovražil je nenaravno rabo oziralnih odvisnikov. Pomembno je vplival tudi na pripravo Slovenskega pravopisa leta 1962.

Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado za prevod Homerjeve Iliade, 1956 za prevod Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata. Po njem se imenuje nagrada za vrhunske književne prevode, ki jo vsako leto podeli Društvo slovenskih književnih prevajalcev – Sovretova nagrada.



Dela

MONOGRAFIJE:
Gospodarske razmere pri starih narodih, 1928
Stari Grki, 1939
Dodatki h grškim listinam Hilandarja, 1948 (v sodelovanju z V. Mošinom)

PREVODI:
AVRELIJ AVGUŠTIN:
Izpovedi cesarja Marka Avrelija, 1932, 1984
Dnevnik cesarja Marka Avrelija, 1934, 1971
Q. HORATIUS FLACCUS: Pismo o pesništvu, 1934
LUKIAN: Satire, 1946
HOMER:
Iliada, 1950
Odiseia, 1951
PLUTARH: Življenje velikih Rimljanov, 1950
ERASMUS ROTERDAMUS: Hvalnica norosti, 1952
HERODOT: Zgodbe I.-II., 1953, 1955
PLATON:
Poslednji dnevi Sokrata, 1955
Simposion in Gorgias, 1960
PLUTARH: Življenje velikih Grkov, 1959
T. LUCRETIUS CARUS: De rerum natura - O naravi sveta, 1959
EURIPIDES: Bakhe, Alkestis, Feničanke, 1960
SOFOKLES: Kralj Oidipus, Oidipos v kolonu, Antigona, Filoktetes, 1962
AISHILOS: Oresteia, 1963
STAROGRŠKA LIRIKA, 1964
PREŠERNOVE NEMŠKE, 1969



Viri in literatura

Sovretov zbornik, Ljubljana 1986
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1987
V Šavni Peči obujamo spomine: prvi Sovretov večer: 28.6.1997, Hrastnik 1997
V. Hrovatič: Podelitev Sovretovih nagrad društva slovenskih književnih prevajalcev za leto 1997 v Hrastniku dne 28. maja 1998, Hrastnik 1998
M. Planinc: Letopis 1999, Hrastnik 1999


Glej tudi

link   Anton Sovre - domaca stran
link   Wikipedia
link   Slovenski biografski leksikon
link   Digitalna knjižnica Slovenije
link   Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
link   Anton Sovre in Šavna Pec
link   Kamra - Anton Sovre in ptujska leta (1919-1926)
link   Radio Slovenija 1. program - oddaja o Antonu Sovretu
link   Cobiss bibliografija


Prispeval/-a: Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
Zadnja sprememba: 17.5.2017, Ana Černuta Deželak, Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5