CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
STEPIŠNIK Jakob Maksimilijan
Foto: Stepišnikov portret, ki ga hrani Škofijski ordinariat v Mariboru.
Galerija slik

STEPIŠNIK, Jakob Maksimilijan


Rojen: 
22. julij 1815, Celje
Umrl:  28. junij 1889, Maribor


Kraj delovanja: 


Rojen je bil v družini znanega tesarskega mojstra v Celju, ki je dala več javnih delavcev; starejši brat Jurij je bil prav tako duhovnik, mlajši Maksimilijan pa mestni župan.
Po šolanju v Celju je zaključil študij teologije v Celovcu, star komaj 21 let. Ker je bil premlad za posvetitev, je nadaljeval študij na Dunaju in leta 1839 opravil iz teologije tudi doktorat. Po krajših duhovniških namestitvah v Celju in Novi Cerkvi je že leta 1840 postal dvorni kaplan pri škofu Zimmermannu, leta 1847 ga je Slomšek postavil za stolnega kanonika, od leta 1850 pa je v lavantinskem bogoslovju poučeval cerkveno pravo, zgodovino in razlago Nove zaveze. Objavil je tudi več strokovnih del, ki so postala učno gradivo za študente teologije.
Leta 1862 – tri mesece po Slomškovi smrti – je postal njegov škofovski naslednik. Lavantinsko škofijo je vodil vse do leta 1889 in njegovo dolgo vodenje ji je dalo svojstven pečat; vsekakor ne v skladu s pričakovanji nemških, nacionalno nastrojenih liberalnih krogov. S Slomškom sta si bila namreč preveč blizu, da bi popolnoma opustil njegovo, slovenstvu naklonjeno delo. Zelo negativno ga namreč v svojih spominih označuje Josip Vošnjak, češ da so z njegovim nastopom v semenišču opustili slovenska predavanja pri nekaterih predmetih in da mariborska duhovščina ni več delovala v narodnem duhu. Tovrstne ocene so verjetno nekoliko pretirane, saj so pisane v obdobju zaostrenih nacionalno-političnih razmer, torej včasih tudi zamer.
Stepišnik je na slovenska tla pripeljal več novih redov: šolske sestre, sestre usmiljenke, magdalenke in trapiste. Prenovitveno delo v škofiji je zastavil po zgledu evropskih škofij – v obliki škofijskih zborov ali sinod. Sklepi škofijskega zbora so bili sicer bolj teoretične narave, pa vendar pomembni in zavezujoči, tako da se je nanje naslanjal tudi njegov naslednik Mihael Napotnik.
Veliko je tudi pisal; pri tem se je razlikoval od Slomška. Če je njegov predhodnik pisal v slovenščini za preproste ljudi, si je Napotnik prizadeval pridobiti za krščanske ideje izobražene nemške sloje. Leta 1868 je izdal tako svoje edino delo v slovenščini (poljudno razpravo o krščanskem zakonu), sicer je pisal v nemščini. Njegovo najpomembnejše delo je Papst Pius IX. und seine Zeit, ki je izšlo leta 1897 v dveh zvezkih in na 930 straneh.
Njegovi in Slomškovi posmrtni ostanki so pokopani v kripti frančiškanske cerkve v Mariboru.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela

 


Viri in literatura

B. Cvelfar: Bodite strpljivi in stanovitni, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 30–31
Bogoslovni vestnik 2010, št. 1 (sklop razprav: Knezoškof Jakob Maksimilijan Stepišnik (1815–1889))
F. M. Dolinar: Stepischnegg Jakob Ignaz Maximilian, v: Die Bischöfe der deutschsprachigen Länder: 1785/1803 bis 1945: ein biographisches Lexikon, Berlin 1983, str. 738–739
B. Kolar: Stepišnikova sinoda v Mariboru, v: Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Ljubljana 2003, str. 402
J. M. Stepišnik: Kerščanska beseda pri blagoslovljenji novega zvonika mestne farne cerkve v Celji, dne 21. 10. 1877


Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5