CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
TOPOLOVŠEK Ivan
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

TOPOLOVŠEK, Ivan


Rojen: 
16. april 1851, Laško
Umrl:  6. januar 1921, Ljubljana


Kraj delovanja: 


Najprej je osnovno šolo obiskoval v Laškem, nato pa v Celju. Tu se je šolal tudi v gimnaziji, ki jo je nadaljeval v Novem mestu in Bolzanu. Leta 1880 je maturiral v Innsbrucku. Leta 1881 se je vpisal na filozofsko fakulteto v Innsbrucku, od l. 1883 je študiral na Dunaju, predvsem primerjalno jezikoslovje (sanskrt, zend, litovščino, hebrejščino) in leta 1886 absolviral. Služboval je na gimnaziji v Freistadtu. V Terezijanišču na Dunaju je bil hišni učitelj pri grofu Reverteri, od l. 1897 je bil v službi knjižnice notranjega ministrstva. Po l. 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradič Vina gorica pri Trebnjem, a je moral po dveh letih v umobolnico, kjer je umrl.

Topolovšek je med bivanjem na Dunaju izdal dve deli, v katerih zastopa predvsem ideje D. Žunkoviča, a je segel bolj v širino. Druga knjiga je bila sad njunega prizadevanja poglobiti in razširiti znanost o zgodovinski in jezikovni vlogi pradavnih slovanskih prednikov; tretji v tej družbi in prizadevanju je bil hrvaški general M. pl. Czerkien, pokrovitelj pa je bil grof Harrach, ki je želel, da bi sodelovali tudi Čehi, med njimi univerzitetni prof. J. L. Pič. Svetovna vojna je načrte zavrla, Žunkovič je v Topolovškovi zapuščini našel veliko zapiskov.

Topolovšek svojih nazorov ni mogel znanstveno uveljaviti, upošteval ni notranjega glasoslovnega in pomenskega bistva jezikov, prepuščal se je diletantskemu zavajanju navidezne podobnosti besed; sodobna slavistika (Miklošič idr.) je Topolovška odklonila.



Dela

Die Baltoslawische Spracheinheit , l. del, 1894
Die sprachliche Urverwandschaft den Indogermanen, Semiten und Indianer, 1912



Viri in literatura

M. Kovačič: Znani Laščani, Laško 1994
Slovenski biografski leksikon. Ljubljana, knj. 4, 1925-1991


Glej tudi

link   Slovenski biografski leksikon


Prispeval/-a: Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško
Zadnja sprememba: 18.7.2013, Matej Jazbinšek, Knjižnica Laško

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5