CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
URBANČIČ (POR. BEZJAK) Nataša
Foto: Nataša Urbančič. Vir: Novi tednik 1973, št. 13, str. 5.
Galerija slik

URBANČIČ (POR. BEZJAK), Nataša


Rojena: 
25. november 1945, Celje
Umrla:  22. junij 2011, Celje


Kraj delovanja: 


Ena najboljših metalk kopja v zgodovini slovenske atletike, Nataša Urbančič (poročena Bezjak), se je rodila v Celju, staršema Adolfu Urbančiču in Anici, rojeni Kodre. Že kot deklica se je športno udejstvovala pri TVD Partizan v Gaberju, kjer je takrat z družino živela. Leta 1959 je na medobčinskem osnovnošolskem krosu prvič nastopila na tekmovanju in zmagala. Nato je na pobudo očeta, nekdaj tudi aktivnega atleta, začela redno trenirati pri celjskem Atletskem društvu Kladivar. Poleg šolanja na Ekonomski šoli v Celju, ki jo je zaključila 1964. leta, je v naslednjih letih tekmovala v skoku v višino, teku z ovirami, skoku v daljino in v peteroboju. Po naključju se je ob koncu mladinske kariere preizkusila še v metu kopja, se izkazala in nadaljnjo športno pot posvetila tej atletski disciplini, pri kateri je v nadaljevanju kariere dosegla številne vidne uvrstitve.

Stara 19 let je z metom 49,61 m prvič postala jugoslovanska državna prvakinja in začel se je njen nagel vzpon. Na mednarodnih tekmovanjih je barve Jugoslavije uspešno zastopala na dveh olimpijadah, saj se je obakrat prebila v finale: prvič je leta 1968 nastopila v Ciudadu de México in z metom 55,42 m osvojila šesto mesto, drugič pa leta 1972 v Münchnu, kjer je bila z metom 59,06 m peta. Na balkanskih igrah si je zlato medaljo priborila trikrat (1969, 1971, 1973), bila leta 1969 na evropskem prvenstvu v Atenah četrta, največji uspeh kariere pa je dosegla leta 1974 na evropskem prvenstvu v Rimu, ko je z 61,66 m dolgim metom osvojila 3. mesto, kar je bila obenem za slovensko atletiko druga medalja na velikih tekmovanjih. Še istega leta – tako rekoč na vrhuncu svojih športnih uspehov – je zaključila aktivno atletsko kariero in si z možem Zlatkom Bezjakom, prav tako atletom in metalcem kopja, ustvarila družino.

Urbančičeva je bila v letih 1962–1974 stalna članica jugoslovanske atletske reprezentance, za katero je v času aktivne kariere zbrala 33 reprezentančnih nastopov, bila v letih 1965, 1969, 1971–1974 državna prvakinja (slovenska prvakinja je bila v letih 1963, 1965–1966, 1969, 1971–1974), jugoslovanski ženski rekord v metu kopja pa je izboljšala kar trinajstkrat. Svoj osebni in hkrati državni rekord je dosegla maja 1973 v Celju, ko je kopje poletelo 62,12 m (rekord je v njeni lasti ostal do leta 1992). Na mednarodni ravni se je udeležila dveh olimpijskih iger, štirih evropskih prvenstev in šestih balkanskih iger. Vmes je nekaj let preživela v Avstraliji.

Po koncu kariere je kljub službenim in družinskim obveznostim ostala dejavna v atletiki in se – najprej še pod jugoslovansko in nato že pod slovensko zastavo – udeleževala tako evropskih kot tudi svetovnih atletskih veteranskih tekmovanj, s katerih je prinesla deset medalj, od tega devet zlatih in eno srebrno. Svetovna veteranska prvakinja je bila kar osemkrat (1987, 1989, 1991, 1993, 1995, 1997, 2001 in 2003). Na evropskih veteranskih prvenstvih je osvojila dve odličji: srebrno v Veroni (1988) in zlato v Potsdamu (2002), ko je obenem v kategoriji W-55 z metom 44,44 m postavila še vedno veljavni ženski veteranski svetovni rekord v metu kopja. Pri Atletskem društvu Kladivar v Celju je bila tačas vrsto let atletska sodnica.

Za svoje športne dosežke je kot uspešna atletinja prejela več nagrad in priznanj. Leta 2012 je bila sprejeta v Hram športnih junakov, projekt Društva športnih novinarjev Slovenije.

Umrla je leta 2011 v Celju, kjer je tudi pokopana.

Nagrade in priznanja:
Bloudkova plaketa, 1968
Športnica Celja, 1969, 1971–1974
Slovenska športnica leta, 1969, 1971–1974
Bloudkova nagrada, 1973
Športnica Jugoslavije, 1974


Dela





Viri in literatura

Atletsko društvo Kladivar. 50 let; v stoletju celjske atletike, Celje 1998
N. Bezjak (Urbančič): Življenjepis, 2010. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.
Osebnosti, 2. knjiga, Ljubljana 2008, str. 1225–1226
M. Rožman: Nataša Urbančič, v: Enciklopedija Slovenije, 14. knjiga, Ljubljana 2000, str. 84
R. Šugman, M. Rožman: Sto slovenskih športnikov, Ljubljana 2004, str. 190–191


Glej tudi

link   Wikipedija
link   Nataša Bezjak (Urbancic) v radijski oddaji V sredo na Valu 202, 2010 (RTV Slovenija)
link   Slovenska atletika
link   Nataša Bezjak (Urbancic) v Hramu športnih junakov


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 29.6.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5