CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VENGUST Jernej
Foto: Jernej Vengust. Vir: Gasilec 1934, št. 10, str. 79
Galerija slik

VENGUST, Jernej


Rojen: 
4. avgust 1878, Gradišče pri Vojniku
Umrl:  30. september 1934, Levec


Kraj delovanja: 


Organizator gasilstva Jernej Vengust se je rodil 4. avgusta 1878 v vasici Gradišče pri Vojniku, v takratni občini Škofja vas. Kasneje se je družina preselila na Ljubečno, od koder je bila doma mati Marija, rojena Gaber. Oče Anton, posestnik, je imel tu poleg gostilne »Krepen« tudi manjšo opekarno.

V Vojniku je obiskoval ljudsko šolo, potem pa šolanje nadaljeval na meščanski šoli v Celju.

V letih 1899–1902 je pri topništvu služil vojaški rok in po njem ostal v vojaški službi pri računovodstvu še deset let. Delal je po različnih vojašnicah, nekaj časa tudi v Celju. Leta 1912 je prešel k poštni službi. Najprej je služboval v Selzthalu na Zgornjem Štajerskem in nato v Radgoni (Bad Radkersburg), kjer je dočakal izbruh prve svetovne vojne.
Med vojno je bil mobiliziran k vojakom. Pridobil je čin administrativnega (računskega) poročnika in kot tak ves čas vojne služil deloma na vzhodni in deloma na jugozahodni fronti. Po vojni se je vrnil v Radgono, kjer je bil poštni uradnik. Po umiku kraljeve vojske se je preselil v Gornjo Radgono in tam nadaljeval z delom na poštnem uradu.
Na lastno pobudo je bil decembra 1922 službeno premeščen k pošti v Celje, kjer je ostal do svoje smrti. Kot zanesljiv in vesten uradnik je napredoval do višjega poštnega kontrolorja.
Vmes se je leta 1912 poročil s Tito Zettl, s katero je imel tri sinove: Karla, Mirka in Edvarda.

V svojem prostem času se je veliko udejstvoval v društvih. Poleg članstva med rezervnimi častniki je posebno pozornost in naklonjenost namenil gasilstvu, ki se mu je po preselitvi v domače kraje popolnoma posvetil, in za katerega razvoj in napredek je v velikimi meri zaslužen.
Že v Gornji Radgoni je dosegel, da je tamkajšnje gasilsko društvo, katerega aktiven član je bil, postalo zavedno slovensko.
Po preselitvi v Celje je najprej sodeloval z gabrskimi gasilci. Skupaj s svojim bratom Francem je bil med pobudniki za ustanovitev gasilskega društva na Ljubečni, kar se je zgodilo leta 1922. Pozneje je postal član celjske gasilske čete.
Vseskozi je deloval na izboljšanju položaja gasilstva, si prizadeval pridobiti člane za delovanje v gasilskih vrstah in za ustanavljanje gasilskih društev, se udeleževal raznih mednarodnih gasilskih kongresov, prirejal številne sestanke, predavanja in tečaje, pomagal z nasveti in navodili, dopisoval v Gasilca ter sodeloval pri novem Zakonu o organizaciji gasilstva (1933) in pri reorganizaciji jugoslovanskega gasilstva.
Opravljal je številne pomembne funkcije. Najprej je bil tajnik žalske in zatem celjske gasilske župe. Kot prizadeven organizator je postal prvi podstarešina Jugoslovanske gasilske zveze, pozneje pa podstarešina Gasilske zajednice za Dravsko banovino in član upravnega odbora Gasilskega saveza Kraljevine Jugoslavije v Beogradu.

Za svoje požrtvovalno delo na področju gasilstva je prejel številna priznanja in odlikovanja. Postal je častni član Jugoslovanske gasilske zveze in drugih tujih gasilskih organizacij. Za izredne zasluge na področju humanitarne dejavnosti je bil leta 1929 odlikovan z redom sv. Save V. stopnje, prejel pa je tudi celo vrsto češkoslovaških, poljskih, jugoslovanskih, nemških in avstrijskih odlikovanj. Francoska vlada ga je odlikovala s srebrno zaslužno kolajno.

Vengust se je 30. septembra 1934 smrtno ponesrečil v prometni nesreči, ki se je zgodila v bližini Levca pri Celju. 2. oktobra so mu priredili veličastni pogreb in ga pokopali na Mestnem pokopališču Celje. V spomin nanj so leto zatem odkrili spominsko ploščo, ki se danes nahaja v gasilskem domu na Ljubečni. Tam so leta 1990 po njem poimenovali tudi ulico.


Dela

Seznamek prekmurskih občin (krajev): z označbo pošte in zemljevidom, 1919
Zgodovina 'Prostovoljnega gasilnega društva v Gornji Radgoni', 1923 (podlistek v časopisu Murska straža, št. 25, 26, 27, 29)




Viri in literatura

Avtomobilska katastrofa pri Celju, v: Nova doba 1934, št. 65, str. 1–2
B. Božič: Gasilstvo na Slovenskem: do leta 1941, Ljubljana 1988
B. Božič: Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem: (1869–1999), Ljubljana 1999
D. Brecl, P. Kristan: Jernej Vengust: 4. avgusta 1878 - 30. september 1934: Bogu v čast in bližnjemu v pomoč, življenjska misel Jerneja Vengusta, ki se je je držal z vsem srcem in vso dušo, Ljubečna 2012
Gasilec 1934, št. 10, str. 77–80
Jernej Vengust, v: Gasilec 1934, št. 10, str. 78–79
Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna: 90 let: 1922–2012, Ljubečna 2012
A. Videc et al: 140 let gasilstva v Celju: 1871–2011, Celje 2011


Glej tudi

link   Knjiga Seznamek prekmurskih obcin (krajev): z oznacbo pošte in zemljevidom (Digitalna knjižnica Slovenije)


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 31.12.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5