CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
VOŠNJAK Mihael
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

VOŠNJAK, Mihael


Rojen: 
18. september 1837, Šoštanj
Umrl:  2. julij 1920, Glion (Vaud, Švica)


Kraj delovanja: 


Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino.
Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.
Z bratom Josipom sta kot izrazito slovensko usmerjena politika spoznala, da je slovenski vpliv mogoče krepiti predvsem z gospodarsko rastjo in neodvisnostjo od takrat gospodarsko še superiornih Nemcev. Začela sta s projektom posojilniškega zadružništva in na tem področju orala ledino. Medtem ko je brat Josip vlagal predvsem svoje politično znanje, je Mihael z veliko znanja in energije ustvaril močno gospodarsko organizacijo z mrežo posojilnic – zadrug, ki jih je leta 1883 združil v Zvezo slovenskih posojilnic s sedežem v Celju; na čelu organizacije je bil vse do leta 1909. Zvezo je odobravala vsa proslovensko usmerjena politika, saj je bila z njeno pomočjo marsikatera slovenska kmetija rešena propada.
Zaradi nemškega protiodloka, da denar ne sme biti naložen v posojilnicah, je leta 1889 v Celju ustanovil Južnoštajersko hranilnico. Po zaslugi dobrega finančnega poslovanja in vlaganja v slovenski kapital je slovenski vpliv ne le v Celju, ampak na vsem širšem področju rasel (tako je bil zgrajen tudi celjski Narodni dom). Uspeh je imel tudi na parlamentarnem področju, saj je bil v letih 1884–1896 poslanec štajerskega deželnega zbora, v letih 1885–1897 pa tudi državnega zbora na Dunaju. Njegovo znano stališče je bilo, da če smo Slovenci enakopravni pri denarnem in krvnem davku, moramo biti enakopravni v celoti.
Za Celje je pomembna tudi njegova socialna nota; leta 1887 je namreč ustanovil za številne revne dijake Dijaško kuhinjo.
Leta 1915 je emigriral v Švico, obtožili so ga veleizdaje in Avstrija mu je zaplenila vse premoženje. Tudi v tujini je politično deloval in si prizadeval za priključitev Slovencev novi jugoslovanski državi.
Umrl je v švicarskem Terrietu ravno na dan, ko se je pripravljal na povratek; posmrtne ostanke so kasneje prenesli in pokopali leta 1927 v Šentilju pri Velenju.


Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.


Dela

 


Viri in literatura

M. Aplinc: Vošnjaki: industrialci iz Šoštanja, Šoštanj 2005
B. Cvelfar: Oče slovenskih posojilnic, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 34–35
B. Cvelfar: V Šaleško dolino je prišla železna cesta, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, str. 170–171
J. Cvirn: Mejnik v zgodovini Avstrije, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, str. 239–240
B. Goropevšek: Južnoštajerska hranilnica, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, 122–124
Ž. Lazarević: Mihael/Miha Vošnjak - inženir, politik in zadružnik, Bančni vestnik 2004, št. 1, str. 55–57
Mihael Vošnjak, Ljubljana 1987
A. Pančur: Zveza slovenskih posojilnic, v: Slovenska kronika XIX. stoletja:1861–1883, Ljubljana 2003, str. 390–392



Glej tudi

link   Slovenska biografija
link   Šaleški biografski leksikon


Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 14.1.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5