CeljskoZasavski.si CeljskoZasavski.si
x



Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.
Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov info@celjskozasavski.si ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin
ZUPANČIČ (SUPPANTSCHITSCH) Janez Anton
Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

ZUPANČIČ (SUPPANTSCHITSCH), Janez Anton


Rojen: 
22. maj 1785, Ljubljana
Umrl:  24. julij 1833, Koper


Kraj delovanja: 


Janez Anton Zupančič (Johann Anton Suppantschitsch), leposlovec, potopisec, zgodovinar in eden pomembnejših profesorjev na celjski gimnaziji v prvi polovici 19. stoletja, se je rodil v ljubljanski meščanski družini očetu Andreju, urarju, in materi Jožefi, roj. Sperkus.

Izobraževal se je v Ljubljani: po končani normalki je v letih 1797–1802 obiskoval gimnazijo (tu mu je bil učitelj Valentin Vodnik), nato je študiral filozofijo (1802–1804), zatem pa vstopil v bogoslovje. Študij teologije je po dveh letih opustil in šel za domačega učitelja k baronu Hallersteinu v dvorec Raka na Dolenjskem. V šolskem letu 1807/08 je na ljubljanski gimnaziji poučeval zgodovino in geografijo. Oktobra 1808 je odpotoval na Dunaj in se tam pod mecenstvom baronov Erberga in Zoisa preživljal kot zbiralec kulturnozgodovinskega gradiva in prepisovalec Pohlinove Biblioteka Kranjske, bil pa je tudi domači učitelj. V tem času je stopil v Zoisov krog, navezal stike s preroditelji in – čeprav je objavljal v nemščini – postal pristaš slovenskega prerodnega gibanja, od katerega se je nazadnje zaradi različnih vzrokov oddaljil. Zgodaj se uveljavil kot pesnik, dramatik in pisec člankov z domoznansko tematiko.

S podporo jezikoslovca Jerneja Kopitarja je jeseni 1809 dobil službo suplenta na novoustanovljeni celjski gimnaziji. Tu je poleg zgodovine in geografije poučeval še naravoslovje, fiziko in grščino. Za profesorja zgodovine in geografije je napredoval leta 1813, nato je postal profesor humanitete (1816) ter profesor poetike in retorike (1817). Zupančič je imel po pričevanju njegovega učenca Antona M. Slomška izjemen vpliv na slovenske dijake. Spodbujal jih je tudi k rabi slovenščine.
Celjsko obdobje je bilo zanj precejšnjega pomena, saj je tedaj mnogo raziskoval in pisal. Ko je zapuščal Dunaj, je upal, da mu bodo »v filološkem in zgodovinskem oziru tako znamenita celjska tla nudila priložnost za literarno udejstvovanje«, Kopitar pa je od njega pričakoval, da bo zbral štajerske ljudske pesmi. Sam si je zastavil več nalog: nameraval je napisati kroniko mesta Celja in grofov Celjskih ter zgodovino vsakega kraja celjskega okrožja in obsežno potopisno delo Wanderungen durch den Cillier-Kreis (opisal le posamezne izlete v celjsko okolico). V ta namen je z uradnim pooblastilom – morda celo na pobudo nadvojvode Janeza – potoval po Spodnji Štajerski, zbral pri tem nad 6000 beležk in z raznimi najdenimi predmeti zalagal graški Joanej. Ustvaril si je sloves strokovnjaka za zgodovino celjskega okrožja, čeprav večine svojih prvotnih idej ni zmogel uresničiti. Pisal je tudi o proslavah v Celju, na katerih je sam pogosto nastopal v vlogi govornika in deklamatorja. Leta 1815 je izdal nepodpisani, a nedvomno lastni brošuri o sv. Maksimilijanu Celjskem, pisani v nemščini in slovenščini (edino znano njegovo slovensko besedilo). Bil je še lokalni cenzor za slovenske knjige in pomemben za tukajšnje prerodno gibanje.
V Celju si je ustvaril tudi družino. Z ženo Elisabeth, rojeno Freisinger, se jima je v letih 1814–1820 rodilo pet otrok: trije sinovi in dve hčerki. Da bi izboljšal položaj svoje družine, ki je zaradi njegovih finančnih težav težko živela, si je zaman prizadeval zasesti bolje plačane službe.

Jeseni 1819 je postal profesor humanitete na gimnaziji v Mariboru, kjer je učil mnoge kasneje znane osebnosti, tudi Frana Miklošiča. Problemi s šolskimi oblastmi in nezadovoljstvo so ga privedli do tega, da se je leta 1831 preselil v Koper, potem ko je profesorsko mesto na tamkajšnji gimnaziji zamenjal z znancem Rudolfom G. Puffom. Tu je kmalu obolel in 24. julija 1833 umrl. Dva dni kasneje so ga v prisotnosti številnih ljudi z vsemi častmi pokopali na koprskem pokopališču. Literat Franc Ks. Andrioli je zapisal, da so Zupančičeva dela njegov najveličastnejši epitaf. Po smrti se je veliko zapuščine (tudi neobjavljeno rokopisno gradivo) porazgubilo. Kar je ohranjenega, največ hrani Arhiv Republike Slovenije.


Dela

Izbor Zupančičevih del:
Die beyden Freyherrn von Auersperg, 1803 (gledališka igra)
Hietra, 1805 (gledališka igra)
Gesuch an die (P. T.) Obrigkeiten, Güterbesitzer, die Geistlichkeit und an alle übrige Freunde der Vaterlandskunde in Herzogthume Krain, 1807
Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam, 1807 (slovensko ljudsko pesnitev je prevedel v nemščino)
Elegie am Kirchhofe: Ein Todtenopfer für Stadelmann, 1807
Die Versöhnung, 1823 (gledališka igra)
Der Türkensturm auf Marburg im Jahre 1529. Eine dramatisirte Erzählung in vier Abtheilungen, 1829 (dramsko besedilo)
Der Brand von Leibnitz in der Nacht am 8. auf d. 9. Sept. 1829, 1829
Biographie des M. Löschnigg, Kreisdechant und Stadtpfarrer in Marburg, 1832

Izbor Zupančičevih del, ki so povezana s Celjem in njegovo okolico:
Sanct Maximilian. Eine Legende, Der Aufmerksame 1813, št. 92, str. 1–3
Todtenkranz für dr. Gabrielis, Der Aufmerksame 1814, št. 44, str. 1–2
Leben des heiligen Bischofs und Martyrers Maximilian, 1815
Shivlenje svetiga Maximiliana: shkofa inu martirnka, 1815
Religiöse Feyer zu Cilli, Der Aufmerksame 1815, št. 50, str. 1–3 (?)
Bruchstück aus des Professors J. A. Suppantschitsch Historischen Wanderungen. Spatziergang auf den Vipota, ? (v rokopisu)
Ausflug von Cilli nach Neuhaus, 1816/1817 (v rokopisu)
Biographie des verstorbenen k. k. Bannrichters zu Cilli in Steyermark, Niklas Ignaz Lippitsch, Erneuerte vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat 1818, št. 41, str. 161–164
Römische Alterthümer im Cillier Kreise in Steyermark, Erneuerte vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat 1818, št. 91, str. 361–363 in št. 92, str. 367–368
Ausflug von Cilli nach Lichtenwald, 1818
Veronica von Dessenitz, Der Aufmerksame 1819, št. 17, str. 1–2 in št. 18, str. 3–4
Die Carthause Geyrach, Carinthia 1819, št. 41, str. 2–4 in št. 42/43, str. 5–8 in št. 45, str. 2–4
Wilhelm von Neuhaus, v: Almanach für Damen auf das Jahr 1820, 1819
Das Wappenschild der Grafen von Cilli, Der Aufmerksame 1821, št. 120, str. 4 (pesem)
Ausflug von Cilli nach Sulzbach, 1826
Kaiser Friederich der Vierte in der Veste Ober-Cilli (Im Jahre 1458), Der Aufmerksame 1831, št. 114, str. 1–3 (pesem)



Viri in literatura

F. Ks. Andrioli: Biographische Skizze, Carinthia 1835, št. 7, str. 33
V. Bučić: Ljubljanski urarji v 19. in začetku 20. stoletja, Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990, št. 3, str. 114–127
200 let I. gimnazije v Celju, Celje 2010, str. 21–22
J. Glaser: K bibliografiji Zupančičevih spisov, Časopis za zgodovino in narodopisje 1929, št. 3–4, str. 190–198
S. Granda: Anton Martin Slomšek med zvestobo narodu in Cerkvi, Studia Historica Slovenica 2010, št. 2–3, str. 326
A. Gspan: Suppantschitsch Janez Anton, v: Slovenski biografski leksikon, 3. knjiga, Ljubljana 1960–1971, str. 549–553
F. Ilešič: Slomškov učitelj Ivan Anton Zupančič, Zbornik (Slovenska matica), 14. zvezek, Ljubljana 1912, str. 81–125
A. Janko: Johann Anton Suppantschitsch/Janez Anton Zupančič (1785–1833): Bedeutung und Grenzen seines literarischen Werkes, v: Schriftsteller zwischen (zwei) Sprachen und Kulturen, München 1999, str. 59–68
T. Lokar: Suppantschitsch (Supanzhizh, Zupančič) Johann (Janez) Anton, v: Österreichisches biographisches Lexikon: 1815–1950, 14. knjiga, 63. snopič, Wien 2012, str. 54–55
J. Mlinar: 150 let celjske gimnazije, Celjski zbornik 1958, str. 8–10
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje–Sv. Danijel 1801–1817, pag. 525–526, 593–594
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Celje–Sv. Danijel 1817–1840, pag. 29–30, 107–108
R. G. Puff: Gallerie merkwürdiger Krainer, Carniolia 1844, št. 105, str. 417–418
T. S.: Ein Poet der Stadt Maribor, Mariborer Zeitung 1936, št. 251, str. 13
A. Schlossar: Suppantschitsch Johann Anton, v: Allgemeine Deutsche Biographie, 37. zvezek, Leipzig 1894, str. 164
Suppantschitsch, Johann Anton, v: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 40. zvezek, Wien 1880, str. 334–335
L. Vidmar: Zoisova literarna republika: vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in Slovanov, Ljubljana 2010, str. 172–175
Spletna stran iskalnika po gradivu Arhiva Republike Slovenije: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=25243 (25. 6. 2018, podatek o zapuščini)


Glej tudi

link   Cobiss bibliografija
link   Slovenska biografija
link   Österreichisches biographisches Lexikon
link   Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich (Wikisource)
link   Deutsche Biographie


Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 6.10.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

print  Natisni



Izdelava in oblikovanje Qualitas
Glej tudi: notranjci primorci pomurci gorenjci združeni na portalu znani slovenci
Strani so vzpostavljene na platformi WebTool 4.5