Foto: Franc Tiller. Vir: Planinski vestnik, 1933, št. 8–10, str. 300
Galerija slik
Zapri
Foto: Franc Tiller. Vir: Planinski vestnik, 1933, št. 8–10, str. 300
Foto: Franc Tiller. Vir: Planinski vestnik, 1933, št. 8–10, str. 300
Foto: Slovesno odprtje Tillerjeve koče v Logarski dolini, 28. 6. 1925. Razglednico hrani domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.
Foto: Članek o odprtju Tillerjeve koče (delni izrez). Vir: Planinski vestnik, 1925, št. 8, str. 191
Foto: Franc Tiller v starejših letih. Vir: Planinski vestnik, 1952, št. 6, str. 302
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
Foto: Arhiv knjižnice
TILLER, Franc
Rojen:
4. oktober 1879,
Brežice
Umrl:
4. junij 1952,
Ljubljana
Kraj delovanja:
Organizator planinstva in drugi predsednik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) Franc (Fran) Tiller je bil rojen v brežiški meščanski družini očetu Janezu, priseljencu s Češke, in materi Barbari, roj. Cehner (Zechner) kot sedmi od enajstih otrok. Njegov starejši brat Viktor Tiller (1878–1961) je bil srednješolski profesor in avtor več del o krajevni zgodovini Posavja.
Klasično gimnazijo je v letih 1893–1901 obiskoval v Mariboru, kjer mu je bil med drugimi sošolec pesnik in dramatik Dragan (Karel) Šanda. Po maturi leta 1901 je študiral pravo.
Poklicno kariero je začel kot pravni praktikant na Okrožnem sodišču v Celju, postal leta 1907 avskultant, nakar je leta 1909 v Gradcu opravil sodniški izpit in leto zatem postal sodnik. Leta 1911 je bil imenovan za stalnega sodnika pri Okrajnem sodišču v Gornjem Gradu, leta 1918 pa je napredoval v okrajnega sodnika in bil odlikovan z vojnim križem za civilne zasluge II. razreda. Leta 1921 je nastopil službo v civilnem senatu na Okrožnem sodišču v Celju in bil nato leta 1935 imenovan za apelacijskega sodnika v Ljubljani. Upokojil se je leta 1937 in ob tej priliki dobil odlikovanje red sv. Save III. stopnje.
V prostem času se je veliko društveno udejstvoval, zlasti na področju planinstva. Član Savinjske podružnice SPD je postal leta 1911, ko je deloval v Gornjem Gradu, kjer je bil takrat učitelj Fran Kocbek, ustanovitelj in predsednik Savinjske podružnice SPD. Leta 1921 je bil prvikrat izvoljen v društveni odbor, februarja 1927 pa je bil že I. podpredsednik društva. Vmes je leta 1923 ustanovil in uspešno vodil gospodarski odsek. Na izrednem občnem zboru maja 1927, ko so po odstopu Kocbeka sprejeli nova društvena pravila, prenesli sedež iz Gornjega Grada v Celje ter spremenili ime v »Savinjska podružnica S. P. D. v Celju«, je bil izvoljen za novega predsednika, kar je ostal do januarja 1933, ko ga je po odstopu s funkcije nasledil dr. Milko Hrašovec. V času njegovega skoraj šestletnega vodenja podružnice so mdr. postorili: v Logarski dolini kupili manjše zemljišče in zgradili bazen (1927), popravili od poplave poškodovano cesto ob Savinji (1927), uredili novo pot skozi Robanov kot na Moličko planino (1927–28), prenovili Frischaufov dom in uredili depandanso na Okrešlju (1927–30), obnovili pot skozi Hudičev graben na Celjsko kočo (1928), na Golteh poleg Mozirske koče postavili novo stavbo za smučarje (1929), na novo markirali vse poti na svojem območju (1930), Hausenbichlerjevo kočo na Mrzlici odstopili Trboveljski podružnici SPD (1930), obnovili kočo na Korošici (1929–30) in jo v spomin na pokojnega prvega predsednika poimenovali Kocbekov dom, staro Kocbekovo kočo na Molički planini pa prodali (1930), od ljubljanske škofije kupili Okrešelj (1931–32), v Logarski dolini zgradili nov planinski dom (1931–32). Razen tega so ustanovili zimsko-športni odsek (1929), ki ga je vodil Branko Diehl, reševalni odsek z reševalnimi postajami v Logarski dolini, Solčavi in Lučah (1931), ki ga je vodil Andrino Kopinšek, in vodniški odsek (1931). Leta 1933 je bil zaradi svojih zaslug imenovan za častnega načelnika podružnice. Tudi neposredno po vojni je še sodeloval s celjskimi planinci (1945–46). Po njem je bila poimenovana leta 1924 zgrajena in 28. 6. 1925 odprta Tillerjeva koča v Logarski dolini, ki je bila med 2. svetovno vojno v posesti graške akademske podružnice nemškega alpskega društva, 24. 10. 1944 pa jo je požgal nemški okupator. Leta 1953 so na njenem mestu postavili novo t. i. Tillerjevo depandanso, ki jo je leta 1956 prav tako uničil požar. Razen planinstva je bil dejaven tudi kot odbornik v Olepševalnem (in tujsko prometnem) društvu v Celju.
Začasa bivanja v Celju se je tu leta 1928 poročil z Minko Jeršinović, roj. Zupan, vdovo po l. 1925 umrlem ravnatelju celjske realne gimnazije Antonu Jeršinoviću.
Umrl je v 73. letu starosti v ljubljanski bolnišnici. Pokopan je v Ljubljani na pokopališču Žale.
Dela
Članek: Kocbekova doba, v: Planinski vestnik, 1940, št. 10 (Celjska številka), str. 276–278
Viri in literatura
Ernennungen im Rechtsdienste, v: Deutsche Wacht, 1907, št. 36, str. 4 Imenovanja v okrožju graškega nadsodišča, v: Slovenski narod, 1911, št. 42, str. 5 Iz sodne službe, v: Jutro, 1935, št. 204, str. 1 Iz sodne službe, v: Nova doba, 1937, št. 49, str. 3 Iz sodne službe, v: Slovenski narod, 1918, št. 84, str. 5 Jahresbericht des k. k. Staats-Gymnasiums in Marburg 1894–1902 (zvezki za posamezna šolska leta) Narodni dnevnik, 1909, št. 134, str. 2 Nazaj v planinski raj, Celje 1993 Občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celju, v: Nova doba, 1925, št. 33, str. 2 Odlikovanja, v: Slovenec, 1938, št. 97a, str. 2 Odlikovanja za civilne zasluge v sodni službi, v: Slovenski narod, 1918, št. 116, str. 3 T. Orel: V spomin Francu Tillerju, v: Planinski vestnik, 1952, št. 6, str. 302 J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, II. del, Celje 1974 Osebna vest, v: Nova doba, 1921, št. 19, str. 2 80 let GRS Celje: zbornik: 1931–2011, Celje 2011 Personalnachrichten aus dem Iustizdienste, v: Laibacher Zeitung, 1910, št. 188, str. 1704 Planinski vestnik, 1911, št. 4, str. 72 T. Poličnik: Odkup Okrešlja, v: Planinski vestnik, 2009, št. 4, str. 17–21 Savinjska podružnica SPD v Celju – Občni zbor in spomin na 40 letnico, v: Planinski vestnik, 1933, št. 4, str. 104–107 Slovenski narod, 1925, št. 245, str. 4 F. Tominšek: Organizatorni razvoj SPD, v: Planinski vestnik, 1933, št. 8–10, str. 279–344 Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Brežice 1852–1885, fol. 173, 187, 209, 248, 294, 316, 348 (z zaznamkom o poroki in smrti), 402, 435 Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Brežice 1886–1903, fol. 18, 31 Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Poročna knjiga Brežice 1831–1894, fol. 151
|